Laboratorij za mikobakterije

Kratka zgodovina laboratorija

Po prvi svetovni vojni so se na Slovenskem začeli ustanavljati prvi sanatoriji za zdravljenje tuberkuloze (TB) in leta 1921 je bil uradno ustanovljen tudi sanatorij na Golniku. Diagnozo TB so prva leta potrjevali samo z mikroskopskim pregledom izmečkov, ki so jih pregledovali zdravniki sami. Kasneje se je ta postopek izvajal v biokemičnem laboratoriju. Zaradi narave dela z bacili TB se je laboratorijska diagnostika TB kmalu ločila od biokemičnega laboratorija in nastal je Laboratorij za TB. Že leta 1930 je dr. Tomaž Furlan v laboratorijsko diagnostiko uvedel osamitev bacilov TB na gojiščih (kultivacijo). Z gojenjem so odkrili bacile TB tudi pri bolnikih, ki so bili do tedaj z mikroskopskim pregledom kužnin negativni. Še danes je kultivacija (gojenje bacilov TB na gojiščih) približno stokrat občutljivejša od mikroskopije in približno desetkrat občutljivejša od vseh sodobnih molekularno-bioloških testov. V letu 1950 so v Laboratoriju za TB začeli izvajati prva testiranja občutljivosti bacilov TB na takrat čudežno zdravilo streptomicin (SM), ki se je od leta 1947 uporabljal kot edino zdravilo za zdravljenje TB. Kot posledica monoterapije s SM so se pri bolnikih začele pojavljati odporne oblike TB. Kasneje so zdravljenju dodali še druga zdravila (PAS in izoniazid). Izoniazid v kombinaciji z ostalimi, novejšimi antituberkulotiki uporabljamo še danes.

Laboratorij danes

Prvotni Laboratorij za tuberkulozo se je v letu 1999 preimenoval v Laboratorij za mikobakterije, saj smo uspeli incidenco TB znižati na raven, ki je primerljiva z najrazvitejšimi državami v svetu. Po drugi strani so v zadnjih desetletjih vedno pogosteje klinično pomembne tudi ostale mikobakterije. Z upadom aktivne oblike TB je povezano zmanjševanje števila tovrstnih laboratorijev v Sloveniji. Laboratorij za mikobakterije Klinike Golnik je že drugo desetletje nacionalni referenčni laboratorij za mikobakterije. Že dolga leta je vključen v evropsko mrežo nacionalnih referenčnih laboratorijev za mikobakterije (ERL TB Net). Za dokazovanje ali izključevanje aktivne TB danes poleg mikroskopskega pregleda kužnin s fluorescentno metodo in kultivacijo na različnih tekočih in trdnih gojiščih uporabljamo še sodobne molekularno-biološke teste. Ti testi nam omogočajo dokazovanje bacilov TB neposredno v kužninah, ločevanje mikobakterijskih vrst, molekularno-biološko genotipizacijo in so v pomoč klasičnim metodam testiranja občutljivosti pri odkrivanju mehanizmov odpornosti mikobakterij (mutacije genov). Kljub razvoju molekularno-bioloških metod ostaja kultivacija še vedno zlati standard za dokazovanje aktivne oblike TB. V zadnjem času smo v diagnostiko postopno vpeljali najsodobnejše metode, kot je določanje nukleotidnega zaporedja celotnega genoma mikobakterij (angl. WGS – whole genome sequencing), ki za sedaj dopolnjujejo klasično laboratorijsko diagnostiko aktivne TB. Tuberkuloza se pri bolnikih lahko pojavi tudi v latentni obliki. Dokazujemo jo s testi IGRA (Interferon-Gamma Release Assay). V zadnjih dveh desetletjih je bil v smeri diagnostike TB z novimi testi IGRA narejen ogromen korak naprej. Trenutna pomanjkljivost teh testov je, da ne omogočajo ločevanja med latentno in aktivno obliko bolezni. Zato je danes razvoj usmerjen v iskanje novih bioloških označevalcev (biomarkerjev) in najbolj optimistični strokovnjaki napovedujejo, da bomo že kmalu imeli na voljo hitre teste, ki bodo ločevali med obema oblikama TB.

Zaposleni

V Laboratoriju je skupno zaposlenih 8 oseb:

• 1 vodja laboratorija, zdravnica, specialistka klinične mikrobiologije,

• 1 razvojno-raziskovalna sodelavka, doktorica znanosti,

• 5 analitikov v nacionalnem laboratoriju,

• 1 srednji laboratorijski tehnik.

Delovni čas

Laboratorij je odprt ob delavnikih (od ponedeljka do petka) od 7. do 16. ure.

Zagotavljanje kakovosti

Velik del energije usmerjamo v zagotavljanje kakovosti naših preiskav na najvišji ravni. Že od leta 1996 stalno dopolnjujemo in izboljšujemo sistem kakovosti ter imamo številne interne in zunanje nadzore vseh delov našega sistema kakovosti. Laboratorijski informacijski sistem MBL v povezavi z bolnišničnim informacijskim sistemom BIRPIS omogoča elektronsko naročanje preiskav vseh domačih in veliki večini zunanjih naročnikov, kakor tudi e-pošiljanje izvidov omenjenim naročnikom. Na ta način smo skrajšali čas, ki je potreben od izdaje do prejema izvida k zdravniku, in povečali kakovost dela. Vključeni smo v različne sheme nazora kakovosti iz tujine (INSTAND, ERL TB Net, WHO/SRLN Borstel) in redno dobivamo certifikate o kakovosti naših preiskav. Imamo tudi praktične večdnevne nadzore dela, ki jih izvaja Supranacionalni referenčni laboratorij iz Raziskovalnega centra Borstel (Forschungszentrum Borstel, Nemčija). Pri strokovnem delu in načrtovanju laboratorijskih procesov sledimo priporočilom in smernicam Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) iz Stockholma in Svetovne zdravstvene organizacije za TB (WHO TB), hkrati pa tudi slovenskim predpisom, kot npr. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske biomedicine. Od leta 2020 smo pri Slovenski akreditaciji akreditirani po standardu ISO 15189:2012 za medicinske laboratorije. Trenutno smo edini mikrobiološki laboratorij v Sloveniji s tovrstno akreditacijo.

Ostale dejavnosti

Laboratorij za mikobakterije Klinike Golnik je aktivni člen evropske mreže nacionalnih referenčnih laboratorijev (ERL TB Net) in Nacionalnega programa TB Slovenije. Skupaj z Nacionalnim registrom za TB in Oddelkom za TB na naši kliniki sodelujemo pri diagnostiki aktivne in latentne TB ter mikobakterioz, zbiramo podatke o laboratorijski diagnostiki na nacionalni ravni, pošiljamo različne podatke v mednarodne ustanove (ECDC, WHO, ERLTB Net), opravljamo druge naloge nacionalnega referenčnega laboratorija (preizkušanje in uvajanje novih metod) ter smo aktivni pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje TB v državi. Z vpeljavo molekularno-biološke genotipizacije (v letu 2000) v rutinsko epidemiološko spremljanje prenosa bacilov TB med slovenskimi bolniki, ki je del Nacionalnega programa za preprečevanje širjenja TB v Sloveniji, omogočamo nadzor nad epidemijo TB v državi. Vodja laboratorija deluje tudi v konziliju za zdravljenje TB in ostalih mikobakterioz v državi. Aktivno se udeležujemo domačih in tujih kongresov, sodelujemo v mednarodnih projektih, pri sprejemanju domačih in evropskih smernic ter pri raziskovalnem delu z našega področja.