DomovDejavnost bolnišniceOpis bolezni in preiskav › Alergije zaradi hrane

ALERGIJE ZARADI HRANE


Neugodne reakcije na hrano delimo na toksične in netoksične. Netoksične neugodne reakcije so lahko imunske in neimunske. Neimunske reakcije so lahko posledica motene funkcije encimov, farmakoloških značilnosti hrane in averzije do hrane. Alergija za hrano pomeni preobčutljivostne pojave po hranilih, ki nastanejo zaradi imunskih mehanizmov.

V prvem letu starosti je 2,5 odstotka dojenčkov preobčutljivih za kravje mleko. Alergijo za hrano ima približno 6 odstotkov otrok do tretjega leta starosti. 1,5 odstotka otrok ima alergijo za jajca in 0,5 odstotka za arašide. Do petega leta starosti v 80 odstotkih primerov alergija za hrano preneha. Pri odraslih srečamo malo pravih alergijskih reakcij na hrano, znatno pogostejša pa je intoleranca. V zahodni Evropi ima z IgE posredovano alergijo za hrano okrog 2 odstotka ljudi.

Daleč najpogostejši je sindrom alergije v ustih, ki ga ima skoraj polovica odraslih s preobčutljivostjo za pelod breze. Uživanje svežega sadja ali zelenjave (npr. jabolk, breskev, hrušk, zelene, korenja, arašidov in lešnikov) povzroči srbež v ustih in otekanje ustnic. Težave se pojavijo že, ko ima bolnik hrano še v ustih. Večina bolnikov lahko uživa prekuhano sadje in zelenjavo.

Prehranska alergija je relativno pogost vzrok anafilaksije. Je vzrok tretjini anafilaktičnih reakcij. Anafilaksija zaradi kombinacije hrane in napora se pojavlja po pšenični moki, školjkah, sadju, mleku, zelenjavi in ribah. Ti bolniki imajo specifične IgE proti živilom, vendar se reakcija pojavi le, če so uro do dve po zaužitju te hrane tudi močno telesno dejavni.

Redkejši je eozinofilni ezofagitis, ki se kaže u oteženim požiranjem. Precej pogosta oblika preobčutljivosti za pšenično moko je celiakija. Najpogosteje se pokaže s slabo absorbcijo hranil, zaradi česar se lahko razvijeta slabokrvnost ali osteoporoza.

Na koži se lahko manifestirajo urtikarija, angioedem in atopijski dermatitis. Dermatitis herpetiformis je bulozna dermatoza, ki močno srbi in po navadi nastane pri bolnikih s celiakijo.

Pri diagnostiki alergije za hrano je treba posebej poudariti, da z negativnimi kožnimi testi sum na to bolezen lahko ovržemo. Pozitivne kožne teste s hrano pa zelo pogosto najdemo pri osebah, ki nimajo nič težav, torej nimajo alergije za hrano. Zato na osnovi pozitivnih testov ne smemo testiranim osebam odsvetovati uživanja živil, po katerih do testiranja niso imele težav. Posebej je treba opozoriti pred uporabo testov, ki merijo protitelesa IgE proti hrani. Ta protitelesa so namreč normalen imunski sistem in zato ta protitelesa najdemo pri vseh (tudi zdravih) ljudeh.