ASTMA

Bolujete za astmo, ki spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni. Njena pogostost se še veča, zlasti v razvitejših področjih, kjer je tudi več alergijskih bolezni. Slabo zdravljena astma vam lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost vašega življenja ali ga celo nevarno ogroža. Astmo je večinoma možno zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. Dobro se morate zavedati, da ste za zdravljenje astme odgovorni ravno toliko kot vaš zdravnik. Brez znanja o astmi, poznavanja vprašalnika o urejenosti astme, obvladanja samozdravljenja poslabšanja astme in upoštevanja zdravnikovih navodil zdravljenje astme ne bo učinkovito.

Astmo lahko dobro zdravimo le takrat, ko je bolnik ali bolnica o svoji bolezni ustrezno poučen. Z informacijami na tej spletni boste razširili vedenje o bolezni, za dodatno znanje o astmi pa vam svetujem redno obiskovanje ene od šol za astmo, ki so vam na voljo v številnih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji, tudi v Bolnišnici Golnik – Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo.

ASTMATSKO VNETJE

Astmo označuje posebno "astmatsko" vnetje dihalnih poti. Vzrok vnetja ni poznan. Vemo pa, da vnetje pospešujejo in s tem poslabšujejo astmo alergeni (npr. izločki hišne pršice, različni pelodi,poklicni alergeni), virusi in nekatere bakterije. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene, še dodatno se zožijo zaradi številnih dražljivcev (npr. tobačnega dima) ali nespecifičnih dejavnikov (npr. hladnega in suhega zraka). To dogajanje občutite kot simptome astme:

• težko dihanje
• kašelj
• tiščanje v prsih
• piskajoče dihanje

Nadvse tipični in neredko tudi prvi simptomi astme so nočni kašelj ali nočna dušenja – značilno med 3h in 4h zjutraj, jutranji kašelj ali jutranja kratka sapa in težka sapa ob telesnih obremenitvah. Ob povečanju vnetja dihal se poslabša astma. In če razmišljamo v obratnem vrstnem redu: poslabšanje astme vam pove, da se je astmatsko vnetje dihal okrepilo in da je treba nekaj ukreniti! Vnetje je pri astmi škodljivo, zato ga je treba zavirati. To storimo z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev iz bolnikovega okolja. Ker pa to skoraj nikoli ne zadošča za umiritev astme (pomebna izjema je poklicna astma, pri kateri s pravočasnim umikom delavca iz za njega škodljivega delovnega okolja astmo ozdravimo), vnetje zaviramo predvsem z uporabo zdravil. Učinkovita zdravila za zaviranje oziroma preprečevanje vnetja so inhalacijski glukokortikoidi ter antilevkotrieni ter deloma tudi teofilin. Žal z nobenim zdravilom astme ne pozdravimo dokončno, ampak jo samo nadzorujemo. Po samovoljni opustitivi protivnetnih zdravil se astma vselej povrne. Pogosto je pri bolniku z astmo potrebno dolgoletno, tudi doživljenjsko protivnetno zdravljenje.

CILJI ZDRAVLJENJA ASTME

Zdravljenje astme mora biti redno in neprekinjeno! Tako lahko pri veliki večini bolnikov dosežemo popolno ali vsaj zelo dobro urejeno astmo. Zato bodite optimisti!
V preglednici so navedeni zaželeni in tudi uresničljivi cilji zdravljenja astme.

IZOGIBANJE SPROŽILCEM ASTME

Najpogostejši sprožilci ali dejavniki poslabšanja astme so:

• okužbe dihal (zlasti virusne okužbe zgornjih dihal)
• alergeni
• izpostavljenost dražljivcem (npr. tobačnemu dimu ali smogu)
• kronično vnetje nosu (kronični rinitis –alergijski ali nealergijski)
• kronično vnetje obnosnih votlin (kronični sinusitis)
• zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik
• neprenašanje aspirina in drugih antirevmatikov,
• opustitev ali prekomerno zmanšanje dnevnega odmerka preventivnih zdravil!

Astmo je bistveno težje obvladovati če:

• kadite – večini kadilcev je astmo nemogoče urediti. Če kadite morate s to razvado takoj prenehati! Bolnikom z astmo ki kadijo pljučna funkcija bistveno hitreje upada, kot pri nekadilcih astmatikih,
• ste predebeli – nujno je vzdrževati primerno telesno maso,
• imate obolelo ščitnico,
• imate sladkorno bolezen
• imate znake popuščanje srca.

Za obladovanje astme morate zdravila prejemati redno ter morate povsem obvladati tehniko vašega vdihovalnika. V pomoč vam je na koncu tega priročnika dodano poglavje o pravilni tehniki uporabe vdihovalnikov. V dilemi se nujno posvetujte z vašim zdravnikom ali medicinsko sestro. Brez znanja o pravilni uporabi vašega vdihovalnika boste prejeli v pljuča manj ali morda nič zdravila. Ter boste na istem, kot da se sploh ne zdravite!

Alergene pri astmi večinoma vdihujemo in jih zato imenujemo vdihani alergeni. Zunanje alergene najdemo na prostem. To so večinoma pelodi različnih trav, dreves ali plevelov in spore plesni. Notranji alergeni se nahajajo v bivalnem okolju. Izvirajo iz nekaterih vrst hišnih pršic, psov, mačk in drugih sesalcev, ščurkov ter znotrajhišnih plesni.

Prehranski ali zaužiti alergeni, ki jih v telo vnesemo s hrano, so pri astmi manjšega pomena.

Poklicni alergeni so tisti, ki so prisotni le na delovnem mestu. Poklicna astma je pomembno pogostejša, kot se morda misli. Po splošno sprejetem mnenju je 10% primerov astme pri odraslih poklicnega izvora.

Ozon je močan dražljivec. Ob visokih koncentracijah ozona je opazno povečanje bolezni dihalnega sistema, tudi astme. Bolniki z astmo morajo spremljati poročila o koncentracijah ozona in naj se ob njegovih visokih koncentracijah vsekakor zadržijo doma.

Klimatske naprave. Klimatske naprave koristijo alergijskim bolnikom: zaradi zmanjšanja vlažnosti bivalnega zraka je razmnoževanje pršice pomembno upočasnjeno. Je tudi manj plesni. S klimatsko napravo preprečimo vdor pelodov ali različnih onesnaževalcev v bivalni prostor. Možne nevarnosti klimatskih naprav. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa. Ob nerednem vzdrževanju klimatskih naprav se v njih namnožijo nekateri mikroorganizmii, katerih delci se ob delovanju klimatske naprave sprožijo v sobni zrak. Pri nekaterih lahko vdihovanje teh mikrobnih delcev povzroči poslabšanje astme ali pa alergijsko vnetje pljučnih mešičkov. Slednje je še posebej nevarno, ker nastopi počasi in se ga prizadeta oseba dolgo ne zaveda. Žal to vnetje v nekaj letih povzroči hudo brazgotinjenje pljuč, ki se ga ne da odpraviti. Klimatska naprava nikakor ne nadomesti občasnega zračenja bivalnih prostorov.

Centralno ogrevanje bivalnih prostorov. Z raziskavami so potrdili, da imajo astmatiki, ki s centralno kurjavo ogrevajo svoja stanovanja ali hiše pomembno manj težav, od tistih, ki te možnosti nimajo. Res pa je, da z ogrevanjem (in celo sočasnim vlaženjem zraka) ne gre pretiravati kajti hišna pršica ljubi toplo in vlažno okolje. Po drugi strani pa lahko centralno ogrevanje povzroči, da je zrak presuh. Ta pa lahko povzroča nespecifična poslabšanja astme ali rinitisa. Bolniki z alergijskimi obolenj dihal naj imajo merilec vlažnosti zraka, ki naj jo vzdržujejo med 30 in 50%.

Pomembnost nekega sprožilca astme za posameznega bolnika večinoma izluščimo z natančno anamnezo in alergološkimi testi.

Poslabšanje astme lahko sproži tudi telesna obremenitev. V nasprotju z drugimi sprožilci astme bolnikom telesnih dejavnosti ne omejujemo. Nasprotno, gibanje bolnikom z urejeno astmo celo koristi – povsem enako, kot zdravim ljudem. Seveda pa je povečana telesna aktivnost (na primer šport) dovoljena le tistim bolnikom, ki imajo s preprečevalnimi protivnetnimi zdravili ter drugimi ukrepi docela urejeno astmo. Bolniki z urejeno astmo so zmožni vseh telesnih aktivnosti, za katere razvijejo potrebno telesno kondicijo. Torej popolnoma enako, kot velja tudi za zdrave osebe.

Simptomi ob telesnem naporu so znak neurejene in nezadostno zdravljene astme. Neredko so tudi prvi znak, ki vas opozarja na poslabšanja astme, torej na povečanje astmatskega vnetja sapnic.

Kronični rinitis je astmi najpogosteje pridružena bolezen, saj za njim boluje vsaj 80% bolnikov z astmo. Kronični rinitis sprožajo – tako kot astmo – alergeni ali virusi. Tudi vnetje pri kroničnem rinitisu ima nadvse podobne značilnosti kot astmatsko vnetje sapnic. Pa tudi najučinkovitejša zdravila za kronični rinitis so inhalacijski glukokortikoidi in antilevkotrieni – tako, kot pri astmi. Zaradi vsega naštetega radi govorimo o enotni dihalni poti, ki sega od vstopa v nos pa do najmanjše sapnice. Zdravljenje kroničnega rinitisa je pomembno, saj kronični rinitis opazno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov. Poleg tega se z zdravljenem kroničnega rinitisa poveča urejenost astme. Vsaj polovica bolnikov z astmo se ne zaveda, da boluje tudi za kroničnim rinitisom. Pomislite torej ali vas mučijo stalni nahodi, pogosto kihanje, srbenje ali ščemenje nosu, iztekanje iz nosu ali celo zamašenost nosu. O teh težavah obvestite zdravnika, ki vas morda sam od sebe morda ne bo povprašal v tej smeri! Vam pa bo predpisal ustrezna zdravila po katerih se bo rinitis umiril in se boste morda šele zavedli, kako vam je rinitis kvaril življenje.

ZDRAVLJENJE ASTME Z ZDRAVILI

Na osnovi hudosti bolezni se zdravnik odloči za vrsto zdravljenja astme. Na voljo ima številna zdravila. Nekatera bolniki vdihujejo in s tem dosežejo dostop zdravila tja, kjer je to potrebno – v sapnice. Druga zaužijejo v obliki tablet ali jih celo dobijo v obliki injekcije.

Glede na delovanje ločimo dve skupini zdravil za zdravljenje astme:

• preprečevalce, ki delujejo protivnetno, kar pomeni, da zmanjšujejo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo simptome in poslabšanja astme. Dolgoročno preprečujejo vnetno brazgotinjenje sapnic. Uporabljati jih je treba redno, vsak dan, tudi če nimamo težav, saj je vnetje vseeno prisotno.
• in olajševalce, ki sprostijo mišice sapnic in zmanjšajo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšajo dušenje in težko dihanje. Tisti s hitrim nastopom učinka so namenjeni predvsem uporabi ob poslabšanju astme, kar pomeni, da jih ne uporabljamo vsak dan, ampak samo po potrebi.

INHALACIJSKI GLUKOKORTIKODI

Vdihani ali inhalacijski glukokortikoidi so za pomemben del bolnikov z astmo najučinkovitejša in tudi najpogosteje uporabljana začetna zdravila za protivnetno, preprečevalno zdravljenje astme. Vdihujemo jih lahko v obliki aerosola iz pršilnika ali v obliki praška. Vaš zdravnik vam jih bo predpisal, kadar boste zaradi simptomov astme potrebovali vsaj nekaj vdihov olajševalca - kratkodelujočega bronhodilatatorja na teden. Pri inhalacijskih glukokortikoidih se učinek ne pojavi takoj, ampak v nekaj dneh do nekaj tednih. Polni učinek dosežejo v nekaj mesecih ali celo po več letih! Zato jih morate prejemati redno in dolgotrajno. Zgodnji začetek zdravljenja astme z inhalacijskimi glukokortikoidi preprečuje vnetno preoblikovanje malih bronhijev in razvoj trajne zapore dihal. Inhalacijski glukokortikoidi v manjših do zmernih dnevnih odmerkih so varna zdravila. Le izjemoma imajo pomembne stranske učinke. Eden od teh je ustna kandidiaza, to je pojav belkastih oblog na ustni sluznici. Pogostnost te bolezni se zmanjša z izpiranjem ust z vodo. Izpirek je treba izpljuniti in ne pogoltniti. Dolgoročno zdravljenje z velikimi dnevnimi odmerki inhalacijskih glukokortikoidov pa je lahko škodljivo. Lahko privede do (poslabšanja) osteoporoze, stanjšanja kože ali sive mrene. Vendar je strah pred stranskimi učinki inhalacijskih glukokortikoidov, ki nekatere bolnike odvrača od prejemanja teh odličnih zdravil – »hormonov« - močno pretiran in škodljiv.

Samovoljna opustitev inhalacijskega glukokortikoida lahko povzroči hudo, celo smrtno nevarno poslabšanje astme. Zato predpisanega inhalacijskega glukokortikoida nikoli ne opustite po svoji presoji!

Zavedati se morate, da astma lahko traja celo življenje , zato je potrebno podaljšano, včasih tudi doživljenjsko zdravljenje z inhalacijskim glukokortikoidom.

Pri nas so na voljo naslednji inhalacijski glukokortikoidi: budezonid, flutikazon. mometazon im ciklesonid.

ANTILEVKOTRIENI

Antilevkotrieni so na voljo v obliki tablet. Uvrščamo jih med preprečevalce, saj učinkovito zavirajo vnetje. Antilevkotriene lahko predpisujemo kot pričetno protivnetno zdravilo za bolnike z novo odkrito astmo. Antilevkotriene lahko predpisujemo bolnikom s težjo astmo v kombinaciji z vdihanimi glukokortikoidi. Pri nas sta na voljo antilevkotriena montelukast in zafirlukast.

KRATKODELUJOČI SIMPATIKOMIMETIKI BETA₂ (Agonisti beta receptorjev)

Kratkodelujoči simpatikomimetiki beta₂ so zdravilo izbire za lajšanje akutnih simptomov zapore dihal, saj intenzivno sproščajo skrčeno mišičje sapnic. Ne delujejo pa protivnetno. Imenujemo jih olajševalci in jih vzamemo takoj, ko začnemo težko dihati. Zelo so učinkoviti v inhalirani obliki kot aerosol ali prašek. V obliki tablet komajda kaj učinkujejo, imajo pa tudi bistveno več stranskih učinkov. Kratkodelujoči simpatikomimetiki beta₂ začnejo učinkovati hitro - v nekaj minutah, največji učinek dosežejo v 10-15 minutah in učinkujejo 2-6 ur. Njihova takojšnja stranska učinka sta tresenje in hitro bitje srca, ki sčasoma izzvenita. Ta zdravila vam mora vaš zdravnik predpisati le »po potrebi«, nikoli na redne razmake, saj se ob redni uporabi teh zdravil zmanjša občutljivost tkiva zanje in niso več dovolj učinkovita.

Zvečana potreba po teh zdravilih naj bo za vas opozorilo na poslabšanje astme in s tem na povečanje vnetja bronhijev.

V to skupino zdravil sodijo: salbutamol, fenoterol in terbutalin, ter hitro in vendar dolgodelujoči simpatikomimetik beta₂ formoterol.

DOLGODELUJOČI SIMPATIKOMIMETIKI BETA₂ (dolgoledujoči bronhodilatatorji)

Dihalne poti širijo tudi dolgodelujoči simpatikomimetiki beta₂. Ne delujejo protivnetno. V to skupino zdravil uvrščamo salmeterol in formoterol. Od kratkodelujočih simpatikomimetikov beta₂ se razlikujejo po tem, da začnejo učinkovati nekoliko pozneje (velja le za salmeterol), vendar delujejo dalj časa, do 12 ur. Vdihujemo jih v obliki aerosola ali praška. Predpisujemo jih samo ob sočasni rabi inhalacijskih glukokortikoidov.

TEOFILIN

Teofilin je eno od najstarejših zdravil proti astmi. Je šibak bronhodilatator, deluje pa tudi nekoliko protivnetno. Teofilin ni izbirno bronhodilatatorno ali protivnetno zdravilo za astmo, ker so bistveno učinkovitejši bronhodilatatorni simpatikomimetiki beta₂ in protivnetni inhalacijski glukokortikoidi. Zato je predpis teofilina le redkeje upravičen. Kljub temu teofilin pri nekaterih oblikah astme še vedno predpišemo, vselej le v kombinaciji z drugimi protivnetnimi zdravili. Redko ga uporabimo v obliki za injiciranje v žilo, večkrat pa v obliki tablet ali kapsul s podaljšanim delovanjem.

ANTIHOLINERGIKI

Antiholinergike uvrščamo med olajševalce, ker širijo dihalne poti. Po svetu in tudi pri nas se najpogosteje uporablja ipratropij. Deluje počasneje kot kratkodelujoči simpatikomimetiki beta₂. Največjo bronhodilatacijo doseže šele v 1 do 2 urah po uporabi. Zato je uporaba samega ipratropija za zdravljenje zapore dihal pri bolnikih z astmo lahko škodljiva.

FIKSNE KOMBINACIJE ZDRAVIL

Na voljo je ipratropij v kombinaciji s kratkodelujočim simpatikomimetikom beta₂ salbutamolom ali fenoterolom. Kombinirana uporaba salbutamola ali fenoterola in ipratropija povzroči večji učinek, kakor če ju uporabimo posamezno. Akutno poslabšanje astme uspešneje zdravimo s kombinacijo simpatikomimetika beta₂ in ipratropija, kakor s samim simpatikomimetikom beta₂. Pri nas je na voljo kombiniran preparat, ki vsebuje fenoterol in ipratropij v obliki pršila.

Druga vrsta fiksne kombinacije so inhalacijski glukokortikoidi in dolgodelujoči bronhodilatatorji v enem vdihovalniku. V Sloveniji sta na voljo kombinaciji salmeterol/flutikazon in formoterol/budezonid. Slednjo kombinacijo lahko uporabljate tako kot preprečevalec (redno) kot olajševalec (ob težavah).

Seveda bo le zdravnik tisti, ki bo odločil ali potrebujete za zdravljenje astme en sam preprečevalec (glukokortikoid ali antilevkotrien), kombinacijo preprečevalcev (glukokortikoida in antilevkotriena morda celo z dodatkom retardnega teofilina) ali eno od kombinacij preprečevalca in dolgodelujočega bronhodilatatorja v enem vdihovalniku.

GLUKOKORTIKOIDI V OBLIKI TABLET

Glukokortikoidi v obliki tablet so zdravila, ki jih predpisujemo bolnikom s hujšim akutnim poslabšanjem astme. Predpisujemo jih tudi pri najhujših oblikah stalno prisotne astme. V primerjavi z inhalacijskimi glukokortikoidi imajo bistveno hujše stranske učinke. Pri nas se je uveljavil metilprednizolon.

UREJENOST ASTME

Ob pregledih zdravnik oceni urejenost vaše astme. Pri tem se opira na različne kazalnike urejenosti, ki so:

• Vaši podatki: kašne so vaše težave, koliko ste od zadnjega pregleda utrpeli poslabšanj astme in kakšna so bila ta poslabšanja ali vas muči nočna astma ali astma ob naporu in ali imate še druge bolezni (srca, ščitnice, nosu ali obnosnih votlin, sladkorno bolezen). Seveda sta za urejenost astme kritična podatka če (še vedno?) kadite ter kolikšna je vaša telesna masa.
• Seveda mora zdravnik vselej opraviti natačen telesni pregled.
• Za oceno urejenosti lahko uporabimo vprašalnik za ugotavljanje nadzora nad astmo, kakršen je npr »asthma control test« (ACT) ali pa kakšen drug vprašalnik, ki jih je pri nas kar precej že na voljo. Obstaja tudi otroški ACT vprašalnik, ki je namenjen otrokom od 4. -12. leta starosti)
• Pljučna funkcija: PEF in sprometrija
• Nefarmakološki problemi: vaša zavzetost za zdravljenje, vaše znanje o vdihovalnikih ter znanje o drugih področjih astme, zavzetost za druge ukrepe (opustitev kajenja, urejanje okolja), poznavanje plana za samozdravljenje, poznavanje vprašalnika o urejenosti astme. Simptomi rinitisa ali sinusitisa ali zatekanje želodčne kisline v požiralnik?
• Ocena jakosti astmatskega vnetja sapnic: pregled izmečka na prisotnost celic vnetnic (na primer eozinofilcev) ali pa izmera koncentracije dušikovega oksida v izdihanem zraku

Na podlagi teh ugotovkov pregleda zdravnik oceni uspešnost dosedanjega zdravljenja ter po potrebi predlaga nove ukrepe.

SAMOZDRAVLJENJE ASTME

Astma je nepredvidljiva in dinamična bolezen; tudi pri dveh bolnikih ne poteka enako. Zato ste seveda v sodelovanju z zdravnikom prav vi, bolniki tisti, ki lahko največ storite za uspešno zdravljenje. Poslabšanje astme lahko nastopi v nekaj urah ali se razvije v enem ali dveh tednih. Izjemoma lahko nastane hudo, nenadno poslabšanje astme tudi v nekaj minutah. Vendar so pomembno pogostejša težka in celo smrtna poslabšanja astme tista, ki nastaneno počasi. Torej imamo povsem dovolj časa, da takšna poslabšanja astme preprečimo. Samo znati je treba. Bistveno pri samozdravljenju astme je, da veste, kako prepoznati njeno poslabšanje in kako nato ukrepati, še pomembneje pa je, da veste, kako poslabšanje astme preprečiti. Svojo bolezen morate čimbolje poznati, razumeti pomen rednega zdravljenja in ga tudi pravilno izvajati. Redno si morate meriti tudi vrednost PEF.

OCENA UREJENOSTI ASTME S VPRAŠALNIKI

V poslednjih letih se je izkazalo, da vodenje astme z vprašalniki opazno pripomore k boljši nadzorovanosti astme. Strokovnjaki so oblikovali mnoge vprašalnike, ki imajo celo veliko skupnih lastnosti. Pri vseh se bolnik ali zdravnik sprašuje po štirih temeljnih kazalnikih urejenosti astme:

• Pogostnost dnevnih simptomov
• Pogostnost nočnih težav (nočne astme)
• Pogostnost uporabe olajševalca
• V kolikšni meri je bolnik zaradi astme omejen pri telesnih aktivnostih

Vprašalnik se izpolni za nazaj, načeloma po spominu. Nekateri vprašalniki so namenjeni za poizvedbo o simptomih v zadnjem tednu, drugi za zadnjih 14 dni, tretji pa za zadnji mesec dni. Razumljivo je, da poizvedba o podatkih zadnjega meseca bolje oceni povprečno stanje urejenosti astme kot če nas ti podatki zanimajo za krajši čas. Res pa je tudi, da se je vseh dogodkov za mesec dni nazaj verjetno težje spomniti, kot če jih ocenjujemo le za zadnji teden dni. Še posebej, ker z leti postanemo pač bolj pozabljivi. Vsekakor naj se vaš zdravnik odloči, kateri vprašalnik vam bo ponudil. Možno je celo, da vam bo ob novih zdravilih ali spremenjenih okoliščinah, ki bi utegnile hitro spremeniti urejenost astme, ponudil eno ali dvotedenski vprašalnik, za redno spremljanje astme pa enomesečni vprašalnik.

ACT (po angleško asthma control test) vprašalnik je tudi preprost vprašalnik s 5 vprašanji, ki se nanašajo na stanje vaše astme v zadnjih štirih tednih. Priporočljivo je, da se ga izpolni vsak mesec in se rezultate zapiše v dnevnik astme (ki je na koncu knjižice). 25 točk pomeni, da je vaša astma popolnoma urejena. Rezultat od 20-24 točk pomeni, da je nadzor nad astmo dober, ne pa popoln. Vaš zdravnik ali medicinska sestra vam lahko pomagata doseči popolni nadzor. Manj kot 20 točk pomeni, da v zadnjih 4. tednih niste imeli nadzora nad astmo. ACT vprašalnik je na voljo tudi na internetu. Seveda pa boste v pogovoru z zdravnikom tudi morali podrobneje oceniti vprašalnik, namreč zaradi katerega dela vprašalnika imate manjše od optimalnega števla točk. Kajti posamezen del neurejenosti astme lahko narekuje drugačno obravnavo, pa tudi vse težave morda niso (za vas) enako pomembne.

MERJENJE NAJVEČJEGA PRETOKA ZRAKA (PEF)

Pljučno zmogljivost oziroma zaporo dihal ocenjujemo z merjenjem največjega pretoka zraka pri izdihu na vso moč; pogosto ga označujemo s kratico PEF. Merimo ga z merilci pretoka ali PEF-metri. Te naprave so majhne in zlahka prenosne, tako da lahko izmerite PEF kadarkoli in kjerkoli, podnevi ali ponoči. PEF navadno redno merimo zjutraj še preden bolnik vzame zdravila za astmo in zvečer pred spanjem nekaj zaporednih dni. Rezultate meritev vedno zapišemo.

PEF je vedno treba meriti:

• ob poslabšanju simptomov astme,
• kadar bolnik porabi več olajševalca kot sicer,
• ob virusni okužbi,
• ob izpostavljenosti alergenu.

PEF si morajo na redne razmake rutinsko meriti tudi tisti bolniki, ki simptome poslabšanja astme preslabo zaznavajo. Z merjenjem PEF si pomagamo tudi pri začetni obravnavi astme, ko odkrivamo sprožilce astme in določamo najprimernejše zdravljenje. Vaš zdravnik vam bo glede na obliko astme priporočil za vas najustreznejši način merjenja PEF.

PREPREČEVANJE POSLABŠANJA ASTME

Poslabšanje astme preprečujemo z zmanjševanjem oziroma zaviranjem astmatskega vnetja. Pomemben ukrep je izogibanje alergenom in dražljivcem, kar pa ni vedno in v celoti mogoče in tudi skoraj nikoli ne zadošča. Priporočljivo je cepljenje proti gripi. Zlasti pa je potrebno redno in dolgotrajno jemati zdravila – preprečevalce, ki zavirajo vnetje.

ZGODNJE PREPOZNAVANJE POSLABŠANJA ASTME

Hitreje ko boste spoznali grozeče poslabšanje astme, hitreje in učinkoviteje boste lahko ukrepali. Poslabšanje astme napovedujejo naslednji simptomi:

• dražeč kašelj, predvsem ponoči,
• oteženo dihanje, predvsem ponoči,
• tiščanje v prsnem košu,
• piskanje v prsnem košu,
• težko dihanje, ki se pojavi pri telesni aktivnosti,
• pospešeno dihanje in večji srčni utrip.

Poslabšanje astme lahko predvidite tudi z merjenjem pljučnega pretoka (PEF), saj se pretok velikokrat zmanjša, še preden zaznate kakršnekoli simptome. Tudi zvečana poraba olajševalca – kratkodelujočega bronhodilatatorja v pršilu je znak, da gre za poslabšanje astme.

SAMOZDRAVLJENJE POSLABŠANJA ASTME

Usposobljenost za samozdravljenje poslabšanja astme ne pomeni, da boste celotno obdobje poslabšanja astme prebrodili sami! Nasprotno, samozdravljenje pomeni, da boste pričeli poslabšanje astme zdraviti sami, nato pa glede na hudost poslabšanja, vendar najkasneje 24 ur po pričetku poslabšanja, poiskali pomoč pri svojem zdravniku. Ob najhujših poslabšanjih morate brez odlašanja oditi v najbližjo bolnico ali ambulanto! Zdravnik bo skupaj z vami izpolnil pisni načrt samozdravljenja ob poslabšanju astme. Tako boste natanko vedeli in razumeli, kaj morate storiti, če se vam bolezen poslabša. Prvi ukrep je navadno merjenje največjega pretoka (PEF) in inhalacija olajševalca – kratkodelujočega bronhodilatatorja. Naprej boste ukrepali tako, kot je zapisano v načrtu samozdravljenja.

PISNI NAČRT SAMOZDRAVLJENJA POSLABŠANJA ASTME

» Pisni načrt samozdravljenja poslabšanja astme

POUK BOLNIKOV Z ASTMO

Pouk bolnikov z astmo je zelo pomemben del obravnave astme. Udeležiti bi se ga morali prav vsi bolniki z astmo. Prilagojen mora biti posamezniku in njegovemu poznavanju astme. Potekati mora trajno, ob vsakem obisku pri zdravniku ali v obliki posebnih tečajih ali šole za astmo, ki jih morate obiskati večkrat letno. Vsi smo na žalost pozabljivi, zato morate pomembne podatke o astmi čimpogosteje slišati. Šola za astmo vam omogoča, da se z vodjem šole vsakič pogovorite o vaših posebnih problemih. Lahko pa tudi izmenjate izkušnje z drugimi bolniki z astmo. Znanje o astmi ne more škoditi, neznanje pa nujno povzroča težave.

Po uspešnem pouku boste:

• poznali osnove zgradbe in delovanja pljuč;
• razumeli pojme, kot sta astmatsko vnetje, bronhospazem;
• razlikovali med dražljivci in alergeni, poznali vlogo virusov pri poslabšanjih astme;
• poznali in razlikovali zdravila za zdravljenje astme: olajševalce ali bronhodilatatorje in preprečevalce ali protivnetnima zdravila;
• znali pravilno uporabljati zdravila v obliki pršil ali prašnih delcev in druge pripomočke, npr. nastavek;
• pravilno uporabljali merilce pretoka in vrednotili izmerjene vrednosti PEF;
• prepoznavali zgodnje znake poslabšanja astme;
• uspešno samozdravili poslabšanja astme, razumeli pisni načrt za samozdravljenje astme;
• poznali posebne oblike astme, kot so astma, povzročena z acetilsalicilno kislino ali drugimi zdravili, astmo v starosti, astmo med nosečnostjo;
• poznali povezanost astme z rinitisom, vlogo zatekanja želodčne kisline v požiralnik pri astmi …

PRAKTIČNA NAVODILA

PRAVILNA UPORABA PEF-METRA

Kazalček postavite na začetni položaj.
Stoje počasi in globoko vdihnite.
Objemite ustnik PEF-metra z ustnicami in na vso moč ter čim hitreje pihnite. Merilec držite vodoravno in pazite, da s prsti ne ovirate kazalčka. Meritev mora biti končana prej kot v eni sekundi.
Meritev ponovite še dvakrat, vsak rezultat si zapišite in upoštevajte najboljšo izmerjeno vrednost.

PRAVILNA UPORABA PRŠILA S POTISNIM PLINOM – AEROSOLA

1. Močno pretresite pršilo (ne privseh vdihovalnikih, poglejte navodilo).
2. Snemite zaščitni pokrovček.
3. Ustnik pršila postavite 5-10 cm pred široko odprta usta.
4. Počasi izdihnite.
5. Počasi začnite z globokim vdihom in sočasno sprostite odmerek iz pršila - le enkrat!
6. Vdih naj traja vsaj 5 sekund.
7. Zadržite dih 10 sekund ali kolikor je mogoče.
8. Postopek ponovite tolikokrat, da dobite skupni predpisani odmerek. Med posameznimi odmerki naj bo pol do enominutni presledek.

Nekaj slabši, vendar če nikakor ne uspete vdahniti pred usti še sprejemljiv način uporabe pršila, je vstavitev ustnika med ustnici. Paziti je treba, da z jezikom ne ovirate poti zdravila v dihala. Le ob pravilni uporabi pršila zadostna količina zdravila doseže dihalne poti.

PRAVILNA UPORABA PRŠILA S POTISNIM PLINOM (AEROSOLA) IN NASTAVKA ZA INHALACIJO

1. Pretresite pršilo in snemite zaščitni pokrovček.
2. Ustnik pršila vstavite v nastavek.
3. Ustnik nastavka vstavite v usta.
4. Počasi izdihnite.
5. Sprostite odmerek iz pršila - le enkrat.
6. Sočasno počasi in polno vdahnite iz nastavka; če to ni mogoče, so dovoljeni 2 do 3 krajši, plitvejši vdihi.
7. Zadržite dih 10 sekund ali kolikor je mogoče.
8. Postopek ponovite tolikokrat, da dobite skupni predpisani odmerek. Med posameznimi odmerki naj bo pol do enominutni presledek.

Uporaba nastavka za inhalacijo vam olajša koordinacijo pritiska na pršilo in vdiha, omogoči, da več zdravila pride v dihalne poti in zmanjša pojavljanje stranskih učinkov. Nastavek je treba občasno očistiti z vodo in čistilom ter ga posušiti na zraku. Tanka plast čistila zmanjša elektrostatični naboj na notranji površini nastavka, zaradi česar se zmanjša preveliko nabiranje zdravila na steni nastavka.

PRAVILNA UPORABA ZDRAVILA V OBLIKI PRAŠKA

1. Pripravite vdihovalnik za vdih.
2. Počasi izdihnite – vendar ne v vdihovalnik.
3. Z ustnicami čvrsto objemite ustnik.
4. Hitrost vdiha je odvisna od posameznega zdravila. Nekatera je treba vdihniti hitro, druga globoko in močno in tretja počasi. Preberite navodilo, ki je priloženo vašemu zdravilu.
5. Zadržite dih 10 sekund oziroma kolikor dolgo zmorete.
6. Postopek ponovite tolikokrat, da dobite skupni predpisani odmerek.
7. Med posameznimi odmerki ni potrebno čakati.

Uporaba zdravila v obliki praška je preprosta.

SLOVARČEK IZRAZOV

aerosol – oblika zdravila za vdihovanje, pršilo s potisnim plinom
alergen – snov, ki povzroča alergijo
akuten - nenaden
astma – bolezen z obdobji dušenja, kašljanja ali piskanja v prsih
bronhij – sapnica, cevka, ki dovaja zrak v pljuča
bronhodilatator – zdravilo, ki širi bronhije
infekcija – okužba
kroničen - trajen
obstrukcija – zapora, zamašitev
olajševalec – zdravilo, ki širi dihalne poti in lajša težave z dihanjem
poslabšanje astme – pojav simptomov kot so težko dihanje, kašljanje ali piskanje v prsih
preprečevalec – zdravilo, ki zavira vnetje in preprečuje simptome in poslabšanja astme
pršilnik – vrsta vdihovalnika, ki vsebuje aerosol
rinitis – vnetje nosne sluznice
simptom – bolezenski znak
vdihovalnik - naprava za vdihovanje zdravil


Avtor besedila: prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med.