DomovDejavnost bolnišniceOpis bolezni in preiskav › Urtikarija (koprivnica)

URTIKARIJA (KOPRIVNICA)


Urtikarija (koprivnica)


   

Kaj je urtikarija ali koprivnica?

  • Urtikarija je bolezen, pri kateri se lahko pojavijo urtike, angioedem ali oboji. Mnogi bolniki z urtikarijo imajo le urtike, nekateri imajo urtike in angioedem, redki pa imajo le angioedem.
  • Urtike ali koprivke so povrhnje otekline kože, ki se lahko pojavijo kjerkoli na telesu. Podobne so kožnim spremembam, ki nastanejo po stiku s koprivo (od tod ime koprivnica). So srbeče, včasih pekoče. Sprva so običajno ostro omjene, blede, različnih velikosti in oblik ter skoraj vedno obdane z rdečino. Postopno se lahko širijo navzven, spreminjajo obliko in postanejo rožnate. Običajno popolnoma izginejo v nekaj minutah do 24 urah in se pojavijo na drugem mestu (sama bolezen običajno traja dlje od 24 ur). Urtike običajno niso boleče ali pekoče in za seboj ne zapuščajo rjavih lis (predvsem pri otrocih pa lahko zapustijo modrice). Prikazane so 3 tipične fotografije urtik:

 

 

 

 

  • Angioedem je oteklina globljih predelov kože ali sluznic (na primer ustnic, vek, jezika, neba, rok, stopal, spolovila). Koža je v predelu angioedema običajno normalno obarvana, lahko pa je rožnata. Večinoma ni ostro omejen. Je pekoč, boleč ali srbeč. Nezdravljen običajno traja do 72 ur. Prikazane so 3 tipične fotografije angioedema:

Katere oblike urtikarije obstajajo?

  • Če urtikarija traja do 6 tednov, je akutna. Takšno obliko ima vsaj enkrat v življenju do 20% ljudi (eden od petih).
  • Če urtikarija traja več kot 6 tednov, gre po definiciji za kronično urtikarijo. Če se urtikarija pojavi po določenem fizikalnem dražljaju (npr. pritisk na kožo, hlad, toplota, vibracije), se imenuje kronična izzvana urtikarija. Kadar nastane brez jasnega vzroka, se imenuje kronična spontana urtikarija.

 

Kaj povzroča urtikarijo?

  • Povzroča jo sproščanje histamina iz celic, ki se imenujejo mastociti. Točen mehanizem bolezni še ni poznan.
  • Akutno urtikarijo najpogosteje povzroči bakterijska ali virusna okužba. Lahko se pojavi zaradi alergije (po zaužitju nekaterih živil ali zdravil, po piku ose ali čebele idr.), pogosto pa vzroka ne najdemo.
  • Kronična spontana urtikarija nima znanega vzroka. Najverjetneje nastane zaradi večih dejavnikov (avtoimunosti – skoraj 50% bolnikov tvori protitelesa proti svojim celicam mastocitom). Poslabša pa se lahko npr. ob okužbi, pregrevanju telesa, psihološkem stresu, jemanju zdravil proti bolečinam (nesteroidnih antirevmatikov).
  • Mnogi bolniki in zdravniki sumijo, da je urtikarijo povzročila alergija za hrano, kar pa večinoma ne drži. Alergija za hrano lahko povzroči le akutno urtikarijo, ne pa kronične. Pri preobčutljivosti za hrano se urtikarija pojavi znotraj 1 do 2 ur po obroku in traja največ 1 do 2 dni. Ob tem so pogosto prisotni še simptomi prizadetosti drugih organov (npr. oteženo dihanje, padec krvnega tlaka idr.). Urtikarija se ponovi samo, če bolnik ponovno zaužije enako živilo.
  • Nekaterim bolnikom s kronično urtikarijo koristi dieta brez tako imenovanih psevdoalergenov. To so snovi, ki lahko posnemajo alergene in poslabšajo urtikarijo. Običajno gre za umetne dodatke hrani (konzervansi, barvila, arome, ojačevalci okusov, antioksidanti, sladila). Kot psevdoalergeni pa lahko delujejo tudi nekatere naravno prisotne snovi (predvsem v paradižniku in svežem sadju). Preobčutljivosti za psevdoalergene ne moremo potrditi z običajnimi alergološkimi testi, temveč z zapletenim postopkom. Najprej svetujemo vsaj 3 tedensko dieto brez psevdoalergenov (natančna navodila poda zdravnik), nato pa se lahko preobčutljivost potrdi šele s provokacijskimi testi. 
  • Angioedem brez urtik lahko povzročijo tudi zdravila za zniževanje krvnega tlaka (zaviralci ACE) ali pa se pojavi pri posebni dedni bolezni, ki se imenuje hereditarni angioedem (nanjo posumimo, če se angioedem brez hkratnih urtik pojavlja predvsem v predelu ustne votline, pri večih družinskih članih in če so prisotne tudi bolečine v trebuhu).

 

Ali je kronična spontana urtikarija nevarna bolezen?

  • Je neprijetna bolezen, ni pa nevarna. Ima nepredvidljiv potek (nenadna poslabšanja) in pogosto velik vpliv na kvaliteto življenja. Glavni težavi sta običajno srbenje in spremenjen izgled kože. Bolezen pa je omejena samo na kožo in ne vpliva na notranje organe. Angioedem v predelu jezika ali žrela s posledičnim oteženim požiranjem ali dihanjem je redek. Bolnika lahko prestraši, vendar običajno ni življenje ogrožujoč.
  • Če urtike na istem mestru vztrajajo več kot 24 ur in zapuščajo rjave lise (če je hkrati prisotno splošno slabo počutje), je treba posumiti na bolezen, ki se imenuje urtikarijski vaskulitis. Pri tej bolezni je treba opraviti tudi biopsijo za patohistološki pregled (kirurško odvzeti vzorec kože za pregled pod mikroskopom).

 

Kako se postavi diagnoza urtikarija?

  • Urtikarijo običajno diagnosticiramo na podlagi izgleda kože. Ker so urtike prehodne narave, pogosto ob pregledu v ambulanti niso prisotne. Predlagamo, da si kožne spremembe fotografirate. Koristno je, da si označite robove posameznih sprememb in opazujete, koliko časa bodo vztrajale na istem mestu (naredite fotografijo ob določeni uri, po 24 urah in v primeru vztrajanja kožnih sprememb še pozneje).
  • Pri večini bolnikov ne najdemo vzroka urtikarije, zato razširjene preiskave niso smiselne. Zdravnik bo naročil določene preiskave le, če bo na podlagi pogovora z vami posumil na določen sprožilni dejavnik vaše bolezni.

 

Ali je možno urtikarijo pozdraviti?

  • Mehanizem nastanka kronične koprivnice še ni v celoti pojasnjen, zato vzročno zdravljenje ni možno.
  • Spodaj opisani načini zdravljenja le prekrivajo oziroma lajšajo simptome, ki jih povzročijo histamin in nekatere druge snovi. S takšnim simptomatskim zdravljenjem je pri večini bolnikov možno povsem normalizirati kakovost življenja.
  • Približno 50% bolnikov s kronično spontano urtikarijo ima težave 6 do 12 mesecev, nato pa bolezen postopno izzveni. Bolezen izjemoma traja dlje od 5 let. Simptomatsko zdravljenje poteka dokler bolezen ne izzveni.

 

Kako poteka zdravljenje urtikarije?

  • Ob zdravljenju vas bomo prosili, da vsakodnevno izpolnjujete koledar urtikarije, na podlagi katerega bomo zdravljenje ob kontrolah prilagajali.
  • Temeljno zdravilo so antihistaminiki, ki blokirajo učinke sproščenega histamina. Treba jih je jemati redno in to beležiti v koledar urtikarije. Pri mnogih bolnikih z urtikarijo običajni dnevni odmerek antihistaminika (1 tableta) ne zadošča, zato svetujemo večji odmerek, največ pa 4 tablete dnevno. Včasih tudi to ni dovolj za popolno umiritev bolezni. V tem primeru so na voljo še druga zdravila, v prvi vrsti biološko zdravilo omalizumab. Ob hujšem poslabšanju vam lahko zdravnik izjemoma za največ 10 dni zapored predpiše sistemski glukokortikoid.

 

Kaj lahko storim sam(a)?

  • Izogibajte se zdravilom, ki se imenujejo nesteroidni antirevmatiki (npr. Naklofen, Aspirin, Nalgesin, Analgin idr.). V primeru bolečin raje vzemite paracetamol (npr. Lekadol, Daleron) ali tramadol (npr. Zaldiar).
  • Izogibajte se dejavnikom, ki vam poslabšajo urtikarijo (npr. toplota, tesna oblačila, alkohol).
  • Če se vam pojavi oteženo dihanje ali požiranje, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč (to pa je, kot je bilo že omenjeno pri kronični spontani urtikariji, redko).

 

In ne pozabite: Tako kot se je urtikarija nenadoma pojavila, bo nenadoma tudi izzvenela.