Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo <-- -->
DomovDejavnost bolnišniceOpis bolezni in preiskav › Alergijski rinokonjunktivitis

ALERGIJSKI RINOKONJUNKTIVITIS


Alergijski rinokonjunktivitis poljudno poimenujemo tudi seneni nahod. Seneni zato, ker ga pogosto povzroča pelod trav. Zgodovinsko je bil alergijski rinitis prvič opisan prav zaradi alergije za pelod trav. Gre za alergijsko vnetje v nosu in praviloma tudi v očeh, ki se kaže s kihanjem, draženjem v nosu, vodenim izcedkom iz nosu, praviloma hkrati tudi srbijo oči, ki so lahko pordele in se bolj solzijo. Nos se lahko maši, moteče je draženje v nosu, včasih tudi v žrelu in sluhovodih. Možen zaplet je sinusitis ali vnetje srednjega ušesa, predvsem kadar je nos izrazito zamašen. Pojavijo se lahko simptomi astme, torej oteženo dihanje, piskanje, kašelj in slabša sposobnost za napor.

Alergijski rinitis nastane zaradi alergije za cvetni prah vetrocvetnih rastlin. To so rastline, ki se oplojujejo tako, da se njihov pelod širi od rastline do rastline s pomočjo vetra. Pelod je zato oblikovan tako, da ostane čim dlje v zraku in da ga veter lahko nosi na čim daljše razdalje. Zato je pelod vetrocvetk v zraku prisoten v velikih količinah. Nekatere pelode veter zanese tudi več 10 km daleč. Vetrocvetke so recimo trave, drevesa in nekateri pleveli (npr. ambrozija).

Najpogostejši alergeni

Poleg peloda trav povzročajo alergijski rinitis še drugi pelodi vetrocvetk, najpogosteje še pelod dreves (npr. breze) in pelod zeli (npr. ambrozije). Več o pelodu in pelodno napoved lahko najdete na spletnih straneh http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/bio.html in http://www.ivz.si/cvetni_prah/.

Diagnoza alergijskega rinokonjunktivitisa

Temelji na značilni klinični sliki. Koristno je opraviti alergološko testiranje, da potrdimo alergijo in ugotovimo, za kateri pelod je oseba občutljiva.

Zdravljenje alergijskega rinokonjunktivitisa

Prvi ukrep je zmanjšanje izpostavljenosti alergenu. Peloda je v zraku največ v lepem, sončnem, rahlo vetrovnem vremenu, najmanj pa po dežju. Poznavanje alergena je pomembno pri načrtovanju izogibanja alergenu. V času, ko cveti rastlina, na katero je nekdo alergičen, je smiselno čim bolj zmanjšati aktivnosti na prostem, zračiti stanovanje v času, ko je najmanj peloda v zraku (to je ponoči in za krajši čas), ne sušiti perila zunaj. V času cvetenja naj si na pelod alergične osebe izberejo rekreacijo v zaprtih prostorih.

Večinoma pa izogibanje alergenu ne zadošča in je potrebno tudi zdravljenje z zdravili, ki ga začne družinski zdravnik.

Zdravila delimo po načinu delovanja na olajševalna, ki blažijo simptome alergije, in preprečevalna, ki zavirajo alergijsko vnetje. Delimo jih tudi na sistemska, torej takšna, ki se zaužijejo v obliki tablet, in lokalna, ki jih dajemo na mesto alergijskega odziva. Prednost sistemskih zdravil je, da so enostavna za jemanje, slabost pa, da lahko imajo stranske učinke. Lokalna zdravila so varnejša, ker delujejo le na mestu, kjer je potrebno, vendar so bolj zahtevna za uporabo. Kadar zdravila ne koristijo dovolj, je možno uporabiti še posebno obliko zdravljenja, ki jo imenujemo imunoterapija. To zdravljenje se izvaja le v specializiranih alergoloških ambulantah.