-->
DomovDejavnost bolnišniceOpis bolezni in preiskav › Alergijski kontaktni dermatitis

ALERGIJSKI KONTAKTNI DERMATITIS


Kaj je alergijski kontaktni dermatitis?

Gre za vnetno reakcijo, pri kateri je koža pordela, srbeča in luščeča. Srbenje je lahko zelo moteče. Pri izrazitejših oblikah se lahko pojavijo tudi oteklina, mehurji ter rosenje s predeli ranjene kože. Zaradi praskanja se lahko razvije tudi bakterijska okužba. Če stik kože z alergenom vztraja, lahko dermatitis preide v kronično fazo, v kateri se poleg zadebeljenih srbečih predelov kože pojavi tudi grobo luščenje z bolečimi razpokami. Alergijski kontaktni dermatitis se lahko pojavi kjerkoli na telesu. Običajno je nesimetričen. Večinoma nastopi 24 do 48 ur po izpostavitvi alergenu. Treba pa ga je ločiti od bolezni kot so atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, glivična okužba kože, luskavica in mnoge druge. Kontaktna alergija pa se lahko pojavi tudi kot zaplet pravkar naštetih bolezni.

  

Kaj povzroča alergijski kontaktni dermatitis?

Posreduje ga imunski sistem, ki reagira na določen kontaktni alergen, s katerim pride oseba v direktni stik. To so običajno majhne spojine , ki so sposobne prehajati skozi vrhnji sloj kože. Alergijsko bolezen izzove že nizka količina alergena, ki se običajno nahaja v našem vsakdanjem okolju. Med pogoste alergene uvrščamo kovini nikelj ter kobalt (v ''piercingu'' in drugem nakitu, kovancih,...), dišave (v kozmetki in čistilih), parafenilendiamin (v tetovažah, barvah za lase,...), določene konzervanse (v kozmetiki, izdelkih za gospodinjstvo ter industrijskih izdelkih), propolis in nekatere snovi, ki se nahajajo v rastlinah, pacienti pa prihajajo v stik z njimi tudi preko tako imenovane ''naravne'' kozmetike. Beležimo še pozitivne teste na sestavine gume, lokalna zdravila in druge.


Kako se postavi diagnoza?

Diagnozo postavimo na podlagi podatkov, ki jih pridobimo od bolnika (kaj nanaša na kožo, kakšen poklic opravlja, kateri so njegovi hobiji,...), izgleda kože in izvida testov alergije. Na vzročni alergen lahko posumimo že na podlagi lokacije vnetja. Dermatitis v predelu popka lahko povzročijo na primer kovine (v gumbu, pasu,...), dermatitis na stopalih snovi v čevljih (sestavine gume, sestavine lepil, barve, krom v usnju,...), dermatitis na obrazu pa sestavine kozmetike (dišave, konzervans metilizotiazolinon,...).

 

Kako poteka testiranje?

Vzročni alergen lahko potrdimo z epikutanim oziroma krpičnim testiranjem, ki se ga opravlja v mnogih dermatoloških ambulantah oziroma ustanovah po Sloveniji. Opravljamo ga tudi na Kliniki Golnik. Običajno uporabimo približno 30 vnaprej pripravljenih pripravkov kontaktnih alergenov. Glede na osumljeni alergen lahko uporabimo tudi druge pripravke (npr. dentalne). Opravimo lahko še testiranje z alergeni, ki jih posamezniki prinesejo iz domačega ali delovnega okolja, za katero pa obstajajo omejitve. Neznanih snovi ne smemo testirati.

 

Testiranje zahteva vsaj tri obiske v sedmih dneh. Ob prvem obisku nalepimo na zgornji del hrbta (redkeje na zunanje površine nadlahti ali stegen) obliže z alergeni. Robove obližev označimo s flomastrom. Robovi morajo ostati vidni do zaključka testiranja. Obliže bo odstranil bolnik ali zdravstveno osebje po 48 urah. Ob drugem in tretjem obisku (termina bo določil zdravnik) bomo vrednotili teste. 
 

Pred testiranjem je pomembno vedeti:

  • Testiranja ne izvajamo v poletnih mesecih, ob vneti koži na predvideni lokaciji testiranja in ob izrazito vneti koži na drugih lokacijah.
  • Vsaj 4 tedne pred testiranjem kože hrbta ne sončite.
  • Na dan testiranja na zgornji del hrbta ne nanesite negovalnega mazila, vsaj 7 dni pred testiranjem na ta predel ne nanesite lokalnega glukortikoida  (npr. Locoidon®, Elocom®, Advantan®, Kuterid®, Diprosone® idr.).
  • Če ste po hrbtu poraščeni, si ga vsaj 24 ur pred testiranjem pobrijte.
  • Zdravniku pokažite seznam zdravil, ki jih redno prejemate. Antihistaminiki (Claritine® idr.) ne vplivajo na izid testov.

 

Med izvajanjem testiranja (vse do tretjega obiska) upoštevajte naslednja priporočila:

  • Kožo hrbta vzdržujte suho (ne umivajte se po hrbtu, izogibajte se nepotrebnemu znojenju).
  • Nosite temnejša stara oblačila, ker lahko flomaster na oblačilih pusti trajne madeže.
  • Če se je odlepil del obliža, ga pričvrstite z medicinskim lepilnim trakom kot je na primer Micropore®.
  • Če se je razrahljal celoten obliž, ga odstranite in si zapišite uro odstranitve.
  • Če je označeni rob ob obližih zbledel, naj ga bližnja oseba ponovno poudari s flomastrom. Robovi morajo ostati vidni do tretjega obiska.

 

Pri pozitivnem testu se pojavi srbeča vnetna reakcija kože. Poudariti je treba, da s testi alergije le potrdimo prisotnost za alergen specifičnih imunskih celic (senzibilizacijo). Pozitiven test brez ustrezne klinične slike ne potrdi diagnoze alergijske bolezni

 

Kaj pa zdravljenje?

Prvi korak je popolno izogibanje vzročnemu alergenu, kar pa ni vedno enostavno. Bolnik mora poznati, kje se alergen nahaja, kateri so navzkrižni alergeni ter se jim strogo izogibati. Na deklaracijah kozmetike so alergeni navedeni z INCI oznakami (''International Nomenclature of Cosmetic Ingredients''). S protivnetnim zdravljenjem je treba začeti ob prvih znakih vnetja in nadaljevati do popolnega izboljšanja. Osnovna protivnetna zdravila so lokalni glukokortikoidi, ki obstajajo v različnih oblikah. Vrsto zdravila izbere zdravnik na podlagi jakosti in lokacije dermatitisa. Vrsta alergena običajno ne vpliva na izbor zdravila. Za obraz, pazduhe in dimlje se predpiše le najšibkejše lokalne glukokortikoide. Pretiran strah pred neželenimi učinki teh zdravil, ki pogosto ni utemeljen, pa lahko povzroči nezadostno zdravljenje pri mnogih bolnikih. Običajno zadostuje enkrat dnevni nanos. Splošni pristop je uporaba lokalnega glukokortikoida 3 do 7 dni do izboljšanja izrazitejšega dermatitisa, nato pa postopna ukinitev z nanosi na daljše časovne intervale. Pri hujših težavah je včasih potrebno zdravljenje v obliki tablet. Ta zdravila običajno predpisujejo specialisti v bolnišničnih dermatoloških ustanovah. Pri dlje časa trajajočem dermatitisu je še posebej pomembna tudi zaščita kože pred nepotrebnim draženjem ter reden nanos negovalnih mazil.

 

Je možna popolna ozdravitev?

Senzibilizacija v večini primerov vztraja vse življenje. Metode specifične desenzibilizacije, kot jih izvajamo na primer pri preobčutljivosti za kožekrilce ali cvetni prah, niso učinkovite.

 

Kdo ima povečano tveganje za razvoj alergijskega kontaktnega dermatitisa?

Osebe, ki so pogosto izpostavljene vodi, kemičnim dražljivcem (milom, detergentom, oljem ...) ter fizikalnim dejavnikom (drgnjenju kože, vročini, mrazu ...), imajo povečano tveganje za razvoj alergijskega kontaktnega dermatitisa. To velja tudi za osebe z atopijskim dermatitisom. Kontaktni alergeni pri njih lažje prehajajo skozi roženi sloj kože, kar omogoča razvoj prve faze bolezni, v kateri nastanejo za alergen specifične imunske celice (senzibilizacijo). Ker je koža rok med najpogosteje izpostavljenimi lokacijami, je bolezen pogosta med frizerji, mehaniki, gradbenimi delavci, cvetličarji, kuharji, peki in mnogimi drugimi poklici. Neredko morajo zaradi težav s kožo celo zamenjati svoj poklic.