Sekvenciranje SARS-CoV-2 v Kliniki Golnik

Kot za vse deleče se organizme, je tudi za viruse značilno, da med pomnoževanjem pridobivajo nove in nove genetske različice, ki lahko vplivajo na njihovo zmožnost povzročanja bolezni. Z metodo PCR, ki se uporablja za dokazovanje okužbe, teh različic, ki lahko nastanejo kjerkoli v genomu SARS-CoV-2, načeloma ne moremo zaznati. Za dokazovanje prisotnosti genetskih različic se torej poslužujemo sekvenciranja celotnega genoma.

Med procesom sekvenciranja celotnega genoma določimo, kako se, v smislu prisotnosti novih genetskih različic, preiskovani sev razlikuje od originalnega seva SARS-CoV-2.

Sekvenciranje celotnega genoma je smiselno za proučevanje dinamike poteka epidemije (populacijsko sekvenciranje) ter za dokazovanje prisotnosti genetskih različic virusa, ki bi lahko imele vpliv na prenosljivost in/ali patogenost virusa pri posamezniku (npr. pri posamezniku s hujšim potekom bolezni).

V duhu zgoraj omenjenega populacijskega presejanja/odkrivanja (potencialno bolj patogenih) različic na ravni posameznega bolnika bomo sekvenciranje celotnega genoma virusa SARS-CoV-2 uporabljali za ugotavljanje frekvence prisotnosti različnih virusnih sevov (sekvenciranje naključnega vzorca bolnikov 1-krat/14 dni) v Kliniki Golnik ter za ugotavljanje virusnih sevov pri bolnikih, ki so hospitalizirani na Oddelku za intenzivno nego (sekvenca bo opravljena pri vsakem bolniku na tem oddelku).