Svetovni dan tuberkuloze, 24. marec

Svetovna prizadevanja za boj proti tuberkulozi so od leta 2000 rešila približno 74 milijonov življenj. Vendar je pandemija COVID-19 skupaj s konflikti v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu ter socialno-ekonomskimi neenakostmi obrnila dolgoletni napredek v boju za izkoreninjenje tuberkuloze in še bolj obremenila prizadete, zlasti najbolj ranljive. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v svojem zadnjem poročilu o tuberkulozi v svetu poudarila, da sta se prvič v več kot desetletju povečala ocenjena pojavnost tuberkuloze in smrtnost zaradi nje.

Slovenija je država z dobrim nadzorom nad epidemijo bolezni in velja za državo z nizko incidenco tuberkuloze. Vendar zdajšnje dogajanje na vojnih območjih in nov begunski val prinašata tudi tveganje za večje pojavljanje te bolezni pri nas.

V Register tuberkuloze Republike Slovenije, ki ga vodi Univerzitetna klinika Golnik, je bilo leta 2021 prijavljenih 80 v Sloveniji novoodkritih primerov tuberkuloze, kar znaša 3,8 primerov tuberkuloze na 100.000 prebivalcev. Vodja registra prim. Petra Svetina s Klinike Golnik pojasnjuje: »V zadnjih desetih letih v Sloveniji za tuberkulozo pogosteje zbolevajo osebe, starejše od 65 let, nekoliko pogosteje moški, bolniki s sladkorno boleznijo, dolgoletni kadilci, nezaposleni ali odvisniki od alkohola. Med bolniki s tuberkulozo je precej priseljencev, praviloma iz držav bivše Jugoslavije. Vsako leto odkrijemo tudi nekaj bolnikov iz pregleda oseb, ki so bile v stiku z bolniki s tuberkulozo. Zato sta pregledovanje in testiranje kontaktnih oseb pomembna ukrepa za nadzor nad okužbo. Večina bolnikov uspešno zaključi večmesečno zdravljenje. Smrtnost zaradi bolezni je v Sloveniji nizka (6 odstotkov) in je primerljiva s smrtnostjo v ostalih razvitih evropskih državah.«

Zaradi trenutnih vojnih razmer in posledično večjega števila vojnih beguncev iz Ukrajine v Sloveniji lahko v naslednjih letih pričakujemo spremenjeno epidemiološko situacijo glede tuberkuloze tudi v Sloveniji. V Ukrajini je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen in predstavlja poleg okužbe z virusom HIV in virusom HCV velik javnozdravstveni problem. Med bolniki s tuberkulozo je tretjina takih, ki imajo rezistentne oblike bolezni. Te potrebujejo daljše zdravljenje s še več zdravili hkrati kot senzitivne oblike. Prav tako je več bolnikov s tuberkulozo, ki so sočasno okuženi z virusom HIV in/ali z virusom HCV, kar dodatno otežuje in podaljšuje zdravljenje. »Zaradi prihoda večjega števila razseljenih oseb v našo državo je nujno, da se tem osebam zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite kot našim prebivalcem, kar zaveva preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje tuberkuloze. Na ta način bomo lahko vzdrževali dobro epidemiološko situacijo glede te bolezni v Sloveniji tudi v prihodnje,« je poudarila prim. Petra Svetina.

Slogan letošnjega svetovnega dneva tuberkuloze je Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!, s katerim želi SZO vzbuditi upanje in spodbuditi hitrejše sprejemanje novih priporočil, novih investicij, pospešiti ukrepanje in multidisciplinarno sodelovanje v boju proti epidemiji tuberkuloze. SZO bo na letošnjem srečanju Združenih narodov o tuberkulozi skupaj s partnerji objavila poziv k ukrepanju in hitrejšemu uvajanju novih krajših, povsem oralnih režimov zdravljenja tuberkuloze, odpornih na dosedanja zdravila. Doslej uporabljeni režimi za zdravljenje odpornih oblik tuberkuloze so vsebovali pet ali več antimikrobnih zdravil, ki jih je bolnik prejemal več mesecev, lahko tudi let, mnoga zdravila so bila v parenteralni obliki, kar je posledično zahtevalo hospitalno zdravljenje. Z uvedbo novih režimov se skrajša čas zdravljenja znotraj enega leta, zdravila v oralni obliki bolnik prejema v domačem okolju, zato ni potrebno dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici.

Tuberkuloza, imenovana tudi jetika ali sušica, je v svetovnem merilu še vedno bolezen, ki ima eno največjih umrljivosti med nalezljivimi boleznimi. Ljudje se s tuberkulozo okužijo z vdihavanjem zračnih kapljic oziroma aerosolov, v katerem so bacili tuberkuloze, ki jih izločajo kužni bolniki pri kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju ali petju. Bolezen najpogosteje prizadene pljuča, pri tretjini bolnikov pa so prizadeti tudi drugi organi. Simptomi pljučne tuberkuloze so več tednov trajajoč kašelj, bolečina v prsih in izkašljevanje izmečka, v katerem je lahko tudi kri. Ob tem so prisotni tudi znaki, kot so povišana telesna temperatura, nočno znojenje, splošna utrudljivost, izguba apetita in hujšanje. Zdravljenje z več protituberkuloznimi zdravili hkrati ob upoštevanju zdravega načina življenja traja več mesecev.

Mikobakterije tuberkuloze lahko povzročajo okužbo, ki je prikrita (latentna) ali aktivna. Prikrita okužba poteka brez znakov in ni prenosljiva, medtem ko je aktivna lahko nalezljiva, zato je nujno zdravljenje z več antibiotiki oziroma s kombinacijo protituberkuloznih zdravil. Poleg tega je pomembno upoštevanje vseh ukrepov, s katerimi preprečujemo prenos bolezni na izpostavljene osebe. Osebe, ki se okužijo, imajo 10-odstotno tveganje za razvoj bolezni, se pa delež tveganja poveča v primeru pridruženih bolezni ali stanj, ki vplivajo na slabenje imunskega odgovora.