0 Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Vpiši iskalni niz

Program P3-0360


Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike

Evidenčna številka: P3-0360
Obdobje 1.1.2019 - 31.12.2024 (program s podaljšanji teče od 1.1.2009)
Vodja: Prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec.
Raziskovalna dejavnost: Medicina/Mikrobiologija in imunologija

Astma in alergijske bolezni so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi v razvitem svetu, njihova prevalenca pa še narašča in se približuje 50 odstotkom (alergijska bolezen kadarkoli v življenju). Kot vzrok se navaja kar nekaj hipotez, na primer ekonomski razvoj in spremembe higienskih navad ter okolja. K razvoju alergijskih bolezni pa zelo pomembno vpliva tudi genetska komponenta. Tako sta pred nami dva izziva: opredelitev vzroka naraščajoče senzibilizacije, kar bi pripomoglo k preventivi; in opredelitev natančnih mehanizmov, ki povzročajo alergijske simptome pri senzibilizirani osebi, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu diagnostičnemu pristopu in boljšemu zdravljenju. Simptomi bolezni se namreč razvijejo samo pri polovici senzibiliziranih oseb, ki imajo prisotne specifične IgE, pri anafilaksiji pa pri približno 10 % senzibiliziranih. Še več, osebe, ki imajo med seboj primerljiv nivo specifičnih IgE, se lahko odzovejo s klinično nepomembno reakcijo ali pa z življenjsko ogrožajočo anafilaksijo. Zaenkrat še ne poznamo biomarkerjev, s katerimi bi lahko zanesljivo napovedali, kdo od senzibiliziranih je ogrožen življenja ogrožajoče alergijske reakcije. 

Pomembno vprašanje je tudi mehanizem specifične imunoterapije, ki še ni popolnoma poznan, prav tako ni testov in vitro, ki bi lahko napovedali, ali bo to zdravljenje uspešno. V tem programu bomo vprašanja in vzrok za te razlike ter možne mehanizme natančno preučili na nivoju rekombinantnih alergenov, z merjenjem občutljivosti efektorskih celic (bazofilcev, mastocitov) ter na genetskem (vključno ekspresijskem)  nivoju. Prepričani smo, da bo ta program dal odlične raziskovalne rezultate, ki bodo pomembno vplivali na razvoj znanosti in še večjo prepoznavnost Slovenije na tem področju.


Sodelujeta raziskovalni organizaciji:


Raziskovalci

  • Dr. Bidovec Stojkovič Urška, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Čufer Tanja, Onkologija, Raziskovalec
  • Dr. Eržen Renato, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Fležar Matjaž, Srce in ožilje, Raziskovalec
  • Dr. Kadivec Saša, Javno zdravstvo (varstvo pri delu), Raziskovalec
  • Dr. Knez Lea, Farmacija, Raziskovalec
  • Dr. Koren Ana, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Korošec Peter, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Košnik Mitja, Mikrobiologija in imunologija, Vodja
  • Dr. Krajnc Ivan, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Lalek Nika, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Lužnik Dane, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Marc Malovrh Mateja, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Marčun Robert, Srce in ožilje, Raziskovalec
  • Dr. Meško Brguljan Pika, Biokemija in molekularna biologija, Raziskovalec
  • Dr. Rajer Mirjana, Onkologija, Raziskovalec
  • Dr. Rijavec Matija, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Rozman Aleš, Onkologija, Raziskovalec
  • Dr. Sodja Eva, Onkologija, Raziskovalec
  • Dr. Šelb Julij, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Škrgat Sabina, Srce in ožilje, Raziskovalec
  • Dr. Tomič Viktorija, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Vantur Romana, Mikrobiologija in imunologija, Mladi raziskovalec
  • Dr. Zidarn Mihaela, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec
  • Dr. Žolnir-Dovč Marija, Mikrobiologija in imunologija, Raziskovalec