DomovDejavnost bolnišniceOpis bolezni in preiskav › Pljučni rak

PLJUčNI RAK



Vsako leto v Sloveniji odkrijemo tisoč novih bolnikov s pljučnim rakom. Zbolevajo predvsem moški po štiridesetem letu, v zadnjih nekaj letih pa opažamo tudi vse več žensk.

Kaj je pljučni rak?

Pljučni rok je zločesta (maligna) bolezen celic sapnic (bronhijev). Zanjo je značilno hitra rast malignih celic. Tako nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska no okolico. Tumorske celice se širijo v okolico, preraščajo normalna pljuča, s krvjo ter po mezgovnicah po se širijo tudi v oddaljene dele telesa. Veliko teh celic odmre zaradi obrambe telesa, nekaj pa se jih zasidra v oddaljene organe. Tam rastejo naprej: nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki (metastaze).

Kako nastane pljučni rak?

Nastajanje raka v pljučih je počasno in traja več let. Škodljivi vplivi iz okolja povzročijo poškodbe celic sapnic. Najbolj so okvarjena celična jedra in kromosomi, ki uravnavajo celično rast in delitev. Posledica poškodovanih kromosomov je neuravnovešeno, prehitra delitev spremenjenih, malignih celic.

Kdo je ogrožen?

1. Kadilci cigaret
Nastanek rokavih celic spodbudi predvsem dolgoletno kajenje cigaret. Če nekdo preneha kaditi, si postopno, po desetih in več letih, sluznica sapnic povsem opomore in se pogostost pljučnega rak zopet zmanjša in približa pogostosti pri ljudeh, ki nikoli v življenju niso kadili, Škoduje tudi pasivno kajenje.
Cigaretni dim vsebuje številne strupene snovi, ki so sposobne okvariti celice v sapnicah in pljučih. V cigaretnem dimu oziroma katranu so našli preko 4000 snovi in preko 40 strupov, Med temi tudi snovi, ki lahko sprožijo nastanek raka, kar so ugotovili tudi s poskusi na živalih.

2. Ljudje v okolju s škodljivimi snovmi
Ljudje, ki vdihavajo azbestni prah, so bolj ogroženi, posebno če so kadilci. Škodljiva je tudi izpostavljenost snovem v nafti in plastičnih masah, izpostavljenost kovinam (kromu, niklju, kadmiju, svincu ali beriliju) in radioaktivnemu sevanju. Prebivalci mest imajo nekoliko višje tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi onesnaženega zraka.

3. Ljudje, ki pojedo več mesa in živalskih maščob
Pljučni rak je nekoliko pogostejši pri ljudeh, ki pojedo več mesa in živalskih maščob. Redkeje zbolevajo tisti, ki imajo v hrani več sadja in zelenjave. Posebej zdrava je rumena in rdeča zelenjava. Ta vsebuje vita mine A, C in E, ki zmanjšujejo škodo, ki jo napravijo različne škodljive snovi na celicah sapnic.

4. Moški, starejši od 40 let in tisti, ki so dedno nagnjeni k raku
Pri moških je po štiridesetem letu starosti pljučnega rak več, kar je posledica boli razširjene razvade kajenja pri moškem delu prebivalstva. V nekaterih družinah je bolezen pogostejša. Vzrok je dedna nagnjenost k nastanku tega roka.

Katere vrste pljučnega raka poznamo?


Naravni potek bolezni, težave, ki jih ta prinaša, način in uspeh zdravljenja - vse to je odvisno predvsem od vrste pljučnega raka in njegove razširitve po telesu. Ločimo predvsem dve vrsti raka pljuč, drobnocelični in nedrobnocelični rak pljuč. Nedrobnocelični rak se nato loči na žlezni, ploščatocelični in neopredeljen nedronbnocelični rak pljuč. V tej skupini so vrste raka, ki ga sestavljajo žlezne, ploščate ali velike celice.

Ob teh delitvah pa je potrebno danes rak pljuč opredeliti tudi glede na njegove biološke označevalce, kot so tki.EGFR mutacije in Alk translokacije. Prihajajo pa še novi označevalci, ki bodo pljučni rak razdelili v še veliko več skupin, predvsem pa narekovali različno zdravljenje bolnikov s posamezno podskupino raka pljuč.

Kakšne težave povzroča pljučni rak?

Včasih je mogoče bolezen odkriti s slučajnim rentgenskim slikanjem pljuč, ker se bolniki počutijo zdrave. Večino je strastnih kadilcev. Ponavadi bolniki iščejo pomoč zaradi kašlja ter izkašljevanja sluzi, gnoja ali celo krvi. Mnogi težje dihajo, imajo vročino, hujšo jo ali jih boli v prsih. Take težave seveda lahko povzročijo tudi druge pljučne bolezni. Za pljučni rak je sumljiva sprememba kašlja, ki postane nadležen in dražeč. Pogosti znaki bolezni so tudi nepojasnjeno hujšanje, oslabelost ali bolečine v nogah in rokah.

Kako ugotovimo, da ima bolnik pljučnega raka?

V času diagnostičnega postopka želimo ugotoviti, ali ima bolnik pljučnega raka, kakšno je njegova vrsta in razširjenost. Potrebno je rentgensko slikanje pljuč, običajno je globinsko slikanje s CT- aparatom tako prsnega koša kot tudi trebuha in glave. Z temi preiskavami določimo razširjenost, stadij bolezni.
Najpomembnejši pa je odvzem tkiva s akterim potrdimo ali ovržemo rakavo boelzen. Najpogostejša preiskava je bronhoskopija, pri kateri pregledamo bronhije z upogljivo cevko. Preiskavo ne boli, naredi se namreč po predhodni anesteziji grla.Včasih tumorja ni mogoče zadeti skozi bronhoskop, takrat je potrebna punkcija z iglo skozi prsno steno pod rentgensko kontrolo.Kadar je prizadeta rebrna mrena, se med pljuči in prsno steno nabira tekočina, ki jo punktiramo za pregled. Z iglo odvzamemo lahko tudi delce tkivo rebrne mrene. Punkcije niso boleče, saj omrtvičimo kožo na mestu vboda.
V patološkem laboratoriju odvzete delce tumorja pod mikroskopom skrbno pregledajo in ugotovijo, kakšno vrsto pljučnega raka ima bolnik. Dodatno se opravijo vse preiskave za določitev bioloških označevalcev . Vrsta in biologija raka sta tista, ki določata prognozo raka in tudi najboljše možno zdravljenje pri vsakem posameznem bolniku.

Kako zdravimo pljučnega raka?

Zdravljenje pljučnega raka poteka z operacijo, obsevanjem in sistemsko terapijo. Velikokrat je treba le vrste zdravljenja uporabiti tudi v različnih kombinacijah. Pri vseh bolnikih se le treba truditi za čim boljšo kakovost življenja in skrbeti, da bo bolnik imel čim manj težav, ki mu jih prinaša bolezen.
Najboljše uspehe ima kirurško zdravljenje, velikokrat v kombinaciji z obsevanjem in citostatskim zdravljenjem.

Operacija

Za operacijo so primerni bolniki z lokalno omejenim rakom pljuč, ki ni razširjen zunaj pljuč v medpljučje ali celo v oddaljene dele telesa. Pri operaciji je običajno treba odstraniti reženj pljuč, redkeje celo pljučno krilo in regionalne bezgavke. Pri bolnikih z večjimi primarnimi tumorji in/ali zajetimi bezgavkami je potrebno po operaciji še dopolnilno sistemsko zdravljenje, včasih tudi obsevanje. Z  takšnim zdravljenjem raka lahko dosežemo tudi popolno odstranitev.

Obsevanje

Kadar bolnika ni mogoče operirati je pa še vedno bolezen omejena na polovico prsnega koša govorimo o lokalno razširjenem raku pljuč, akterega je primerno bolnika zdraviti z radikalnim obsevanjem in kemoterapijo. , Kadar tumor oži bronhij in bolnik zato težko diha, je obsevanje še posebej koristno. Za obsevanje uporabimo žarke, ki prodrejo globoko v telo iz več smeri, tako da se srečajo v samem tumorju. Z takšnim zdravljenejm je še vedno mogoče doseči ozdravitev.

 

Obsevanje se pogosto uporablja za tudi ajšanje težav napredovalega raka pljuč. V tem priemru govorimo o paliativen obsevanju, ki za razliko od radikalnega traja manj časa in praviloma povzroča manj neželenih učinkov.

 
Sistemsko zdravljenje raka

Sistemsko zdravljenej raka obsega zdravljenjeTo vrsto zdravljenja najpogosteje uporabljamo pri razsejanem raku pljuč.

Zdravljenje s citostatiki poteka v bolnici, ker se  s citostatiki in tarčno zdravljenje daje v žilo. Najpogosteje se pri raku pljuč uporabljajo citostatske sheme , ki temeljijo na citostatikih iz skupine platinolov. Citostatiki lahko povzročijo izpadanje las, slabosti, bruhanje in okvare krvnih celic in druge neželeneučinke.  Z dodatnimi zdravili in ukrepi lahko te težave bistveno omilimo ali celo preprečimo..Tarčna zdravila so zelo učinkovita pri zdravljenju bolnikov katerih tumor vsebuje tarčo na katero zdravilo cilja. Pri raku pljuč imamo trenutno na voljo tarčna zdravila proti EGFR mutacijam, ki so prisotne pri okoli desetini bolnikov z rakom pljuč, prihajajo pa še številna nova zdravila. Tudi tarčna zdravila lahko povzročijo neželene učinke. Najpogostejše so kožne spremembe in driska.

Blažilno zdravljenje

Rak je bolezen, ki povzroča veliko težav  tako zaradi bolezni same kot tudi zdravljenja. Najpogostejše težave in simptomi so oslabelost, hujšanje, boelčine in dušenje. Vse težave znamo danes dobro blažiti. Za ustrezno blaženje pa je potrebno tesno sodleovanja med bolnikov in njegovimi svojci ali  skrbniki ter zdravstevnim osebjem, predvsem domačim zdravnikom, patronažno sestro, onkologom in  zdravnikom palitivne medicine.

Zaskrbljenost bolnikov skušamo zmanjšati s pogovorom, lahko pa tudi v skupini bolnikov. Bolnik mora biti obveščen o možnostih, poteku in zapletih zdravljenja in bolezni. Zelo pomembno je da bolnik in svojci vedo kako je mogoče težave lajšati in na koga se lahko obrnejo za pomoč. Hrana naj bo vitaminsko bogata, z dovolj sadja, zelenjave in tekločine. Bolnik naj opusti kajenje in vdihava čist zrak.
Za lajšanje bolečin je ponavadi potrebno kombinacija zdravil, ki jih lahko bolnik zaužije. Včasih se je treba obrniti na specialista, ki se najbolj spozna no protibolečinsko zdravljenje. Pomembno je, da ta zdravila bolnik dobiva doma in da zdravljenje vodi družinski zdravnik.

Nasvet


Zdravniški pregled svetujemo vsem, ki imajo težave s pljuči, ki trajajo več kot mesec dni, pa ne vedo, kakšno bolezen imajo. Čim prej je rak odkrit, tem uspešnejše bo zdravljenje!

Treba se je izogniti kajenju ter skrbeti za čist zrak, ki go vdihavamo. Ker ne moremo preprečiti nastajanja pljučnega raka, ki so ga sprožili zunanji škodljivi vplivi, je še toliko bolj pomembno, do bolezen preprečimo s tem, da ne kadimo , se izognemo vdihavanju cigaretnega dima ter skrbimo za čist zrak v delovnem in življenjskem okolju.

Več si lahko preberete:

V knjižicah, ki jih je izdalo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, koristno pa je . spremljati tudi njihovo glasilo Zdrav dih za navdih, v katerem bo vsak našel zanimive nasvete.