Spomladanske alergije: kako jih prepoznati, zdraviti in se nanje pravočasno pripraviti?

Sezona peloda se začenja vse prej

Spomladanski meseci za številne ljudi ne pomenijo le več sonca in daljših dni, temveč tudi začetek kihanja, zamašenega nosu in srbečih oči. Alergijski rinitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni, v zadnjih letih pa na Kliniki Golnik opažamo, da se sezona težav pogosto začne prej in pri nekaterih bolnikih tudi traja dlje kot nekoč. V Sloveniji in širši srednji Evropi spomladi največ težav povzročajo pelodi leske in jelše, ki se pojavljajo že med januarjem in marcem, vrh obremenitve s pelodom breze običajno nastopi aprila, proti koncu pomladi pa se začne še sezona trav. Zaradi toplejših zim in zgodnejših otoplitev prihaja do fenoloških premikov, kar pomeni, da rastline cvetijo prej, obdobje izpostavljenosti pelodu pa je lahko daljše. Intenzivnost simptomov dodatno povečajo suha in vetrovna obdobja, ko je koncentracija peloda v zraku višja. Uradno spremljanje obremenitve zraka s cvetnim prahom v Sloveniji kaže, da se sezona na Primorskem lahko začne že zelo zgodaj, občasno celo decembra ali januarja.

Kako ločiti alergijo od prehlada?

Zgodaj spomladi se simptomi alergijskega rinitisa pogosto prekrivajo s prehladom, zato je razlikovanje med njima pomembno. Za alergijski rinitis so značilni srbenje nosu in oči, kihanje, pogosto v zaporednih rafalih, ter bister, voden izcedek iz nosu. Pri virusni okužbi so bolj tipični vročina, splošno slabo počutje in bolečine v mišicah. Pomembno razliko predstavlja tudi trajanje težav. Prehlad praviloma izzveni v sedmih do desetih dneh, medtem ko alergijski simptomi vztrajajo, dokler traja izpostavljenost alergenu, in se ob ponovni izpostavitvi pogosto znova pojavijo.

Genetska nagnjenost in pojav alergij v odrasli dobi

Alergije se ne dedujejo neposredno, temveč se deduje nagnjenost k alergijskemu odzivu, t. i. atopija. Ta poveča verjetnost, da se bo imunski sistem na sicer neškodljive snovi odzval z alergijsko reakcijo, in je povezana z razvojem bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis in alergijski rinitis. Alergije se lahko pojavijo tudi v odrasli dobi. Razlogi so pogosto kombinacija spremenjene izpostavljenosti, na primer ob selitvi ali novi zaposlitvi, močnejših sezon peloda, vpliva onesnaženega zraka ter sprememb v delovanju imunskega sistema s staranjem, ko lahko oslabijo mehanizmi, odgovorni za ohranjanje alergijske tolerance.

Vpliv na kakovost življenja in delovno storilnost

Alergijski rinitis ni zgolj nadloga, temveč lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Dokazano poslabša spanje, zmanjša koncentracijo in kognitivno učinkovitost ter povzroča utrujenost in razdražljivost. Posledično se lahko zmanjša delovna storilnost, pri otrocih pa se težave pogosto odražajo kot slabša zbranost, več napak pri učenju, pogostejši izostanki od pouka in manjša telesna zmogljivost, zlasti v času vrhunca sezone.

Povezava med alergijskim rinitisom in astmo

Zgornje in spodnje dihalne poti so tesno povezane, zato alergijski rinitis pogosto spremlja astmo in jo lahko tudi poslabša. Pri bolnikih z rinitisom je zato smiselno preveriti morebitne simptome, kot so piskanje v prsih, kašelj ob naporu, tiščanje v prsih ali nočni kašelj in dušenje. Poglobljen alergološki pregled je posebej priporočljiv, kadar simptomi kljub ustrezni terapiji vztrajajo, kadar so prisotni znaki astme, pogosta poslabšanja ali sinusitisi, izrazite očesne težave ali kadar razmišljamo o uvedbi specifične imunoterapije.

Najpogostejše napake pri zdravljenju

Pri samozdravljenju bolniki pogosto delajo napake. Nosne kortikosteroide uporabljajo neredno ali le po potrebi, čeprav njihov polni učinek dosežemo šele po približno tednu dni redne in pravilne uporabe. Pomembna je tudi ustrezna tehnika pršenja, pri kateri zdravilo usmerimo proti zunanjemu očesnemu kotu in ne proti nosnemu pretinu. Resno tveganje predstavlja pretirana uporaba nosnih dekongestivov, ki lahko vodi v medikamentozni rinitis in celo trajne poškodbe nosne sluznice.

Sodobne možnosti zdravljenja in diagnostike

Specifična imunoterapija je danes standardizirana in varna oblika zdravljenja, namenjena bolnikom s potrjeno alergijo na določen alergen, pri katerih običajna terapija ni dovolj učinkovita ali ni primerna. Najbolj učinkovita je pri posameznikih z alergijo na eno skupino sorodnih alergenov, medtem ko je pri bolnikih z več nesorodnimi alergijami njen učinek praviloma manj izrazit. Na diagnostičnem področju se vse pogosteje uporabljajo molekularne metode, ki omogočajo natančnejšo opredelitev profila preobčutljivosti in bolj ciljno izbiro terapije. Na področju zdravljenja gre predvsem za postopne izboljšave obstoječih zdravil, kot so sodobni antihistaminiki z manj stranskimi učinki in kombinirani nosni spreji, medtem ko biološka zdravila ostajajo rezervirana za težje oblike bolezni ali pridružena stanja, kot sta huda astma in kronični rinosinusitis z nosno polipozo.

Pravočasna priprava in prilagoditev življenjskega sloga

Ključno je pravočasno ukrepanje. Pri bolnikih, ki vsako leto razvijejo simptome ob določenem času, je priporočljivo začeti zdravljenje z intranazalnim kortikosteroidom en do dva tedna pred pričakovanim vrhom sezone in ga uporabljati redno. Pomembno vlogo ima tudi prilagoditev življenjskega sloga. Spremljanje napovedi obremenitve zraka s pelodom omogoča načrtovanje aktivnosti na prostem, pri čemer so dnevi po dežju običajno ugodnejši, vetrovni in suhi dnevi pa bolj obremenjujoči. Pomaga tudi prezračevanje prostorov v večernem času, uporaba filtrov za zračenje, menjava oblačil in umivanje las po prihodu domov ter izpiranje nosu s fiziološko raztopino. V času visoke obremenitve s pelodom je smiselno sušiti perilo v zaprtih prostorih.

MARK KAČAR, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije