Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni, 20. november

Bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo se soočajo s simptomi, kot so kronični kašelj, izkašljevanje in težko dihanje. Težko dihanje sprva nastopi ob večjih telesnih naporih, denimo hoji navkreber, kasneje pa tudi pri manjših telesnih naporih ali celo v mirovanju. Napredovala bolezen lahko močno omeji vsakodnevne aktivnosti, nekateri bolniki celo potrebujejo dolgotrajno zdravljenje s kisikom na domu.

V Sloveniji je razširjenost KOPB ocenjena na približno 5 do 10 odstotkov prebivalstva, kar je primerljivo z globalnimi podatki. V Sloveniji vsako leto beležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanj te bolezni, zaradi njenih posledic pa umre od 500 do 600 oseb letno. KOPB je bolezen, ki napreduje ter povzroča trajno in nepovratno strukturno poškodbo pljuč. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje upočasnita njeno napredovanje. V zgodnjih stopnjah bolezni, ko so simptomi še blagi, lahko prenehanje kajenja, redna telesna aktivnost in ustrezno zdravljenje bistveno izboljšajo kakovost življenja in upočasnijo poslabšanje pljučne funkcije.

Kajenje je odgovorno za kar 85 do 90 odstotkov primerov KOPB. Dobra novica je, da opustitev kajenja prinaša koristi na kateri koli stopnji bolezni. V zgodnjih fazah prepreči oz. upočasni napredovanje bolezni, v kasnejših pa zmanjša njeno breme in izboljša kakovost življenja in preživetje.

Pljuča se razvijajo od obdobja v maternici do zgodnje odraslosti, v tem času pa so občutljiva na številne dejavnike, ki lahko ovirajo njihov optimalni razvoj. Če pljuča v tem ključnem obdobju ne dosežejo svojega polnega potenciala, se tveganje za razvoj KOPB in drugih kroničnih pljučnih bolezni v kasnejšem življenju bistveno poveča. Onesnažen zrak in okužbe dihal sodijo med najpogostejše dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na razvoj pljuč. Poleg tobačnega dima k nastanku KOPB pomembno prispevajo tudi dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, poklicna izpostavljenost prahu, kemikalijam in dimu, pogoste okužbe dihal v otroštvu ter genetska nagnjenost, kot je pomanjkanje alfa-1 antitripsina. Razumevanje in zmanjševanje vpliva teh dejavnikov sta ključna koraka pri preprečevanju in zgodnjem obvladovanju bolezni.

Zdravljenje KOPB se v Sloveniji stalno izboljšuje, saj si prizadevamo bolnikom omogočiti čim bolj kakovostno in dostopno oskrbo. Poleg standardnih terapij, ki vključujejo zdravila za lajšanje simptomov in zmanjšanje poslabšanj, bo za manjšo skupino bolnikov na voljo tudi biološka terapija, ki se je v zadnjem obdobju izkazala za koristno pri preprečevanju poslabšanj bolezni. Za vse bolnike pa je velik poudarek namenjen pljučni rehabilitaciji, ki združuje telesno vadbo, izobraževanje in psihosocialno podporo, s čimer bolnikom pomaga izboljšati kakovost življenja. V Sloveniji si prizadevamo povečati dostopnost pljučne rehabilitacije tudi na ambulantnem nivoju, kar bi omogočilo več bolnikom, da se vključijo v te pomembne programe za obvladovanje bolezni in ohranjanje aktivnega življenjskega sloga.

Asist. mag. Irena Šarc, dr. med., specialistka pnevmologije na Kliniki Golnik