Zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni se v Sloveniji stalno izboljšuje

KOPB je resna kronična bolezen, ki napreduje in povzroča trajno, nepovratno poškodbo pljuč. Vsako leto zaradi nje po svetu umre več kot tri milijone ljudi, število obolelih pa se zaradi staranja prebivalstva ter stalne izpostavljenosti dejavnikom tveganja – predvsem tobačnemu dimu in onesnaženemu zraku – še povečuje. V zgodnjih stopnjah, ko so simptomi pogosto blagi ali spregledani, lahko prenehanje kajenja, redna telesna aktivnost in ustrezno zdravljenje pomembno upočasnijo napredovanje bolezni ter izboljšajo kakovost življenja. Na bolezen običajno opozarjajo težko dihanje ob naporih, kronični kašelj in izkašljevanje. Ker se kadilci na kašelj pogosto navadijo, ga ne prepoznajo kot simptom bolezni.

»Kajenje povzroči kar 85–90 % primerov KOPB. Pri dolgoletnih kadilcih se bolezen razvije v 15–35 % primerov. Dobra novica pa je, da opustitev kajenja prinaša koristi na kateri koli stopnji bolezni. V zgodnjih fazah prepreči ali upočasni napredovanje, v poznejših pa zmanjša breme bolezni ter izboljša kakovost življenja in preživetje,« poudarja mag. Irena Šarc, dr. med., specialistka pnevmologije s Klinike Golnik.

Kljub temu da je kronična obstruktivna bolezen pljuč pogosta in obvladljiva, ostaja pogosto neodkrita. Študije kažejo, da je do 70 % obolelih odraslih neprepoznanih, deleži pa so v državah z nizkimi in srednjimi prihodki še višji. Pozna ali napačna diagnoza pomeni, da bolniki prejemajo neustrezno ali premalo učinkovito zdravljenje. Neodkrita bolezen vodi do izrazitejših simptomov, slabše kakovosti življenja, zmanjšane produktivnosti ter bistveno slabšega splošnega zdravja.

Pomembno je, da zdravstveni delavci pri zgodnjem odkrivanju KOPB prepoznajo ključne dejavnike tveganja: izpostavljenost tveganjem (tobačni dim, onesnaženje zraka v gospodinjstvu in okolju, poklicna izpostavljenost prahu, kemikalijam in dimu), prezgodnji porod ali pogoste okužbe dihal v otroštvu ter genetska nagnjenost, kot je pomanjkanje alfa-1 antitripsina. Tudi elektronske cigarete in vejpi niso varen nadomestek kajenju – njihovi aerosoli dražijo sluznico dihal, povzročajo kronično vnetje malih dihalnih poti in poškodbe pljučnih mešičkov. Pri KOPB to vodi v pogostejše poslabšanje simptomov, kot so kašelj, težko dihanje in akutna poslabšanja. Kadilec lahko izgubi tudi polovico pljučne funkcije, še preden zazna zadihanost, ko so pljuča že nepovratno okvarjena.

Čeprav zdravila za popolno ozdravitev KOPB ni, lahko boljše in hitrejše diagnosticiranje pomembno vpliva na prihodnje zdravje bolnikov. Če kašelj traja več kot šest tednov ali se težka sapa ob enakem naporu izraziteje kot prej stopnjuje, je nujen obisk osebnega zdravnika. Ta po potrebi pacienta napoti k pulmologu, ki opravi teste pljučne funkcije in rentgensko slikanje pljuč.

»Zdravljenje KOPB se v Sloveniji stalno izboljšuje, saj si prizadevamo bolnikom omogočiti čim bolj kakovostno in dostopno oskrbo. Poleg standardnih terapij, ki vključujejo zdravila za lajšanje simptomov in zmanjšanje poslabšanj, bo za manjšo skupino bolnikov na voljo tudi biološka terapija, ki se je v zadnjem obdobju izkazala za koristno pri preprečevanju poslabšanj bolezni. Za vse bolnike pa je velik poudarek namenjen pljučni rehabilitaciji, ki združuje telesno vadbo, izobraževanje in psihosocialno podporo, s čimer bolnikom pomaga izboljšati telesno zmogljivost in kakovost življenja. V Sloveniji si prizadevamo povečati dostopnost pljučne rehabilitacije tudi na ambulantnem nivoju, kar bi omogočilo več bolnikom, da se vključijo v te pomembne programe za obvladovanje bolezni in ohranjanje aktivnega življenjskega sloga,« je prepričana pulmologinja mag. Irena Šarc.