ODDELEK ZA RESPIRATORNO ENDOSKOPIJO

je vrhunski diagnostični in terapevtski oddelek. Letno opravimo okoli 2000 posegov. Največ je bronhoskopij (od 1400 do 1500), sledijo pljučne punkcije, slepe igelne biopsije plevre, torakoskopije.

Naši zdravniki in medicinske sestre se redno dodatno izobražujejo na vrhunskih evropskih klinikah, med drugimi tudi v Nemčiji (Heidelberg in Hemer), v Franciji (Lille), Italiji (Ancona), na Nizozemskem (Amsterdam). Oddelek respiratorne endoskopije na naši kliniki je učna baza za specialiste in njihove asistente iz Slovenije in nekaterih vzhodnoevropskih držav. Naši zdravniki sodelujejo kot aktivni predavatelji na delavnicah in kongresih v zahodni Evropi in v državah vzhodne Evrope in Balkana. Raziskovalno se ukvarjajo z zgodnjo diagnostiko pljučnega raka s pomočjo avtofluorescenčne bronhoskopije in endobronhialnega ultrazvoka, sodelujejo pa tudi pri bazičnih raziskovalnih projektih.

Posegi, ki jih opravljamo na oddelku za respiratorno endoskopijo

Bronhoskopija je ena najstarejših preiskovalnih metod v pnevmologiji. Prvi poseg je opravil Gustav Killian s togim kovinskim instrumentom leta 1897. V Sloveniji so prve preiskave opravili na Golniku; prvo bronhoskopijo s togim bronhoskopom so opravili leta 1952, prvo bronhoskopijo z upogljivim bronhoskopom pa leta 1974.

Poseg

Natančna anamneza in skrbna telesna preiskava sta pred bronhoskopijo nujna. Bolnika povprašamo o morebitnih prejšnjih posegih, operacijah in terapijah (radioterapija, kemoterapija) in ocenimo njegovo splošno telesno in psihično stanje. Opravimo rentgenogram pljuč v dveh projekcijah, po potrebi pljučne funkcijske teste, kardiološke preiskave in nekatere hematološke in biokemične preiskave krvi, glede na klinične dejavnike tveganja.

Absolutnih kontraindikacij za bronhoskopijo s upogljivim ali togim bronhoskopom je zelo malo. Preiskave ne opravimo pri bolnikih s hudimi motnjami srčnega ritma, pri bolnikih z nestabilnim kardiovaskularnim stanjem, ob zelo hudi hipoksemiji, pri motnjah strjevanja krvi, ki jih ne moremo korigirati, in kadar so bronhoskopist oz. člani tima neizkušeni. Toge bronhoskopije ne opravimo pri poškodbah ali ankilozi vratne hrbtenice in pri omejeni gibljivosti v temporomandibularnem sklepu.

Upogljivi bronhoskop uvedemo skozi nos ali skozi usta po predhodni lokalni anesteziji nosne sluznice, orofarinksa in glasilk. Z bronhoskopom skrbno pregledamo zgornjo dihalno pot, predvsem grlo in ocenimo gibljivost glasilk. Pri pregledu sapnika in bronhijev moramo biti pozorni na posredne znake tumorjev: razširjene karine, barvo bronhialne sluznice, odboj svetlobe na sluznici, nabreklost žilja, pritisk na dihalne poti iz okolice itd.

Spremembe na obrobju pljuč, ki jim endoskopsko ne vidimo, biopsiramo pod nadzorom rentgena. Položaj kleščic vedno preverimo v dveh projekcijah, tako je verjetnost, da jemljemo vzorce iz opazovane spremembe, večja. Z bioptičnimi inštrumenti (kleščice, igle) jemljemo vzorce tkiva za citološke, histološke in mikrobiološke preiskave, bronhije tudi krtačimo ali speremo s fiziološko raztopino. Vzorce za mikrobiološke preiskave jemljemo z zaščitenimi katetri in tako preprečimo kontaminacijo vzorcev z bakterijami iz zgornjih dihalnih poti. Tujke odstranjujemo s kleščicami, žičnimi košaricami ali prijemalkami.

Bronhoskopi in drugi inštrumenti, ki jih ob bronhoskopiji uporabljamo, so možen vir okužbe, zato jih po uporabi vedno skrbno očistimo in razkužimo. Tako preprečimo prenos infektov med bolniki in na osebje.

Diagnostična bronhoskopija

Diagnostično bronhoskopijo opravimo pri sumu na pljučnega raka, pri ponavljajočih se pljučnicah v istem predelu pljuč, pri atelektazah, hemoptizah, kroničnem kašlju ali kašlju spremenjenega značaja, pri stridorju ali monofonem piskanju, pri difuznih intersticijskih pljučnih spremembah in pri poškodbah dihalnih poti.

Diagnostični postopek pri centralnih tumorjih, je običajno bronhialna biopsija. Pri potencialno operabilnih tumorjih opravimo tudi bronhoskopsko igelno aspiracijo morebitnih povečanih bezgavk zaradi ocene razširjenosti bolezni (staging). Občutljivost bronhialne biopsije, ki jo opravi izurjen endoskopist, je več kot 95%, občutljivost igelne aspiracije bezgavk pa od 37% do 64%. Bezgavke, ki se dotikajo centralnih dihalnih poti punktiramo pod nadzorom endobronhialnega ultrazvoka z več kot 90% občutljivostjo.

Zgodnje oblike malignih tumorjev v centralnih dihalnih poteh, ki jih pod belo svetlobo ne vidimo, lahko prikažemo z avtofluorescenčno bronhoskopijo. Z modro svetlobo osvetljena normalna sluznica odseva zeleno, patološko spremenjena pa rjavordeče.

Pri perifernih pljučnih tumorjih opravimo bronhoskopsko pljučno biopsijo, krtačenje in/ali igelno aspiracijo pod nadzorom rentgena (dve projekciji) ali UZ. Občutljivost bronhoskopske diagnostike pri perifernih pljučnih tumorjih je v povprečju okoli 70% in je odvisna od velikosti in lege spremembe.

Pri difuznih intersticijskuh spremembah nadzor rentgena ob biopsiji ni nujen. Priporočljivo je, da pred preiskavo opravimo CT in se po analizi posnetkov odločimo, kje bomo opravili pljučno biopsijo in bronhoalveolarne izpirke.

Terapevtska bronhoskopija

Terapevtske posege opravimo z upogljivim in/ali togim bronhoskopom. Odstranjevanje tumorskih mas, krvi ali tujkov skozi široki delovni kanal togega bronhoskopa je lažje. Z upogljivim bronhoskopom opravimo težavne intubacije in odstranjujemo zaostalo sluz. Dihalne poti terapevtsko izpiramo pri alveolerni proteinozi in redkeje pri astmi. Benigne ali maligne spremembe odstranjujemo z laserjem, elektokavterjem, krioterapijo, brahiterapijo, fotodinamično terapijo in vstavljamo stente. Različne terapevtske posege uporabljamo posamezno ali v kombinaciji.

Zapleti bronhoskopije

Po natančni anamnezi in skrbnem predhodnem pregledu so zapleti preiskave izjemno redki in se pojavijo pri 1% do 3% bolnikov.
Povišana telesna temperatura se pojavi pri manj kot 10% bolnikov, traja nekaj ur in spontano mine. Redko se pojavi bakterijsko vnetje, ki ga moramo zdraviti z antibiotikom. Hude krvavitve so redke, manjše krvavitve oz. sledovi krvi v izmečku se pojavljajo po biopsijah, dan ali dva po posegu in spontano prenehajo.
Pnevmotoraks se pojavi redko, običajno se sontano resorbira, Pojavi se lahko tudi prehodna hripavost. Zapleti v delovanju srca so izjemno redki.

Funkcija pljuč

Punkcija pljuč omogoča razjasnitev sprememb, ki ležijo na obrobju pljuč in bronhoskopsko niso dostopne. Kožo lokalno omrtvimo, nato pa s tanko iglo odvzamemo vzorec iz opazovane spremembe. Poseg opravimo pod nadzorom rentgena, ultrazvoka ali s pomočjo računalniške tomografije (CT). Preiskava ni boleča in ima malo zapletov.

Slepa igelna biopsija plevre

Slepa igelna biopsija plevre se opravi skozi anestezirano kožo. Z biopsijsko iglo dobimo majhne koščke tkiva, ki jih kasneje pregledamo pod mikroskopom. Najpogosteje opravimo preiskavo pri bolnikih s plevralnimi izlivi neznanega vzroka.

Torakoskopija

Kadar slepa igelna biopsija ne razjasni vzroka za obolenje rebrne mrene opravimo torakoskopijo. Poseg opravimo v lokalni anesteziji, zapleti preiskave so redki.
Pred posameznimi posegi bolnikom pojasnimo namen in potek preiskave ter možne zaplete. Zavedamo se, da je psihološka priprava bolnika odvisna od dobre komunikacije med bolnikom in zdravnikom in od jasnega in razumljivega opisa preiskave, ki jo bolniku podamo v ustni in pisni obliki pred posegom, zadnja leta pa si lahko bolniki ogledajo tudi video-posnetek preiskave. Bolnik s podpisom na poseg pristane ali pa ga odkloni. Po preiskavi bolnika seznanimo z našimi izsledki in mu predstavimo morebitne nadaljne invazivne posege.


Onkološka dejavnost
   Respiratorna endoskopija
   » Oddelek za respiratorno endoskopijo
   » Standardni operativni postopki
   » Izobraževanje
   » Publikacije