24. marec – SVETOVNI DAN TUBERKULOZE

24. marca obeležujemo dan, ko je Robert Koch leta 1882 odkril bacil, ki povzroča tuberkulozo. Svetovni dan tuberkuloze obeležujemo z namenom povečanja ozaveščenost in razumevanja javnosti o eni najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu – tuberkulozi, ki ima še vedno uničujoč vpliv na zdravje ljudi, družbo in gospodarstvo po vsem svetu. Bolezen je mogoče preprečiti in zdraviti, vendar še vedno vsak dan umre zaradi tuberkuloze več kot 4 100 ljudi in skoraj 30 000 ljudi vsak dan na novo zboli. Zato je 24. marec svetovni dan tuberkuloze, ko se osredotočimo na ljudi, ki jih je ta bolezen prizadela in pozovemo odgovorne k hitrejšemu ukrepanju za odpravo trpljenja in smrti zaradi tuberkuloze.

Ocenjuje se, da je v letu 2020 za tuberkulozo zbolelo 9.9 milijona in umrlo 1.5 milijona ljudi. Pandemija COVID-19 je izničila dolgoletni napredek v boju za izkoreninjenje te bolezni. V letu 2020 je bilo več smrti zaradi TB kot leta prej, manj primerov bolezni je bilo prepoznanih in zdravljenih, prav tako je manj oseb prejelo preventivna zdravila, glede na leta pred pandemijo COVIDA-19.

Zato letošnje geslo svetovnega dneva tuberkuloze - Invest to end TB. Save lives, ponazarja vse aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati za izkoreninjenje tuberkuloze ter zagotoviti vsem enakopraven dostop do preprečevanja obolevnosti in oskrbe obolelih, ki bodo skladne s prizadevanji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z namenom približevanja ciljem, ki smo si jih zastavili za izkoreninjenjem te smrtonosne bolezni. Vse te aktivnosti so bile omejene oz. manj intenzivne zaradi pandemije COVID-19 in glede na trenutno begunsko situacijo v Evropi z množičnim razseljevanjem oseb iz Ukrajine, začasnimi namestitvami v prenaseljene begunske centre in pomanjkljivo ali zakasnelo zdravstveno oskrbo, je bojazen, da bo napredek v boju za izkoreninjenje tuberkuloze ponovno nazadoval. To lahko preprečimo z upoštevanjem štirih ključnih sporočil podanih s strani SZO ob letošnjem svetovnem dnevu tuberkuloze:

1. Nujna vlaganja v vire, podporo, obravnavo in informacije so vitalnega pomena za zmago v boju proti tuberkulozi
2. Temeljne dejavnosti v boju proti tuberkulozi moramo vzdrževati vseskozi COVID-19 pandemije, da zagotovimo ohranitev dosedanjih uspehov v boju proti tuberkulozi
3. Ukrepati proti neenakosti v zdravstvu in zagotoviti zdravje za vse
4. Odprava tuberkuloze zahteva usklajeno ukrepanje vseh sektorjev

Ukrajina je, za razliko od Slovenije, država, kjer je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen in poleg okužbe z virusom HIV in virusom HCV predstavlja velik javnozdravstveni problem. Med bolniki s tuberkulozo je tretjina takih, ki imajo rezistentne oblike bolezni, te potrebujejo daljše zdravljenje s še več zdravili hkrati kot senzitivne oblike. Prav tako je več bolnikov s tuberkulozo, ki so sočasno okuženi z virusom HIV in/ali z virusom HCV, kar dodatno otežuje in podaljšuje zdravljenje tuberkuloze.

Zaradi trenutnih vojnih razmer v Ukrajini in prihoda večjega števila razseljenih oseb v našo državo je nujno, da se tem osebam zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite kot našim prebivalcem pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju tuberkuloze, z namenom vzdrževanja dobre epidemiološke situacije glede tuberkuloze v Sloveniji tudi v prihodnje.

Petra Svetina, Register tuberkuloze R Slovenije

24. marec 2022

TB DAY 2022 Infographic.pdf

TB DAY 2022 Posters.pdf

Tuberkuloza (TB)  v svetu in Sloveniji

Tuberkuloza je še vedno eden izmed pomembnejših svetovnih zdravstvenih problemov, saj kljub spodbudnim pričakovanjem že pred desetletji odkritih protituberkuloznih zdravil in vseh prizadevanjih, katere so se in se še vedno  intenzivno izvajajo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, bolezen še vedno ostaja najpogostejša nalezljiva bolezen v svetu in še vedno sodi med deset najpogostejših vzrokov smrti svetovnega prebivalstva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2019 v svetu na novo ugotovljenih 10 milijona primerov te bolezni, med njimi je bilo pol milijona primerov bolezni povzročeno s povzročitelji, ki niso občutljivi na standardna protitubekulozna zdravila. Med vsemi bolniki jih je bilo 8%  sočasno okuženih tudi z virusom HIV. Zaradi tuberkuloze  ali njenih posledic je leta 2019 umrlo 1,4 milijona ljudi. 

V svetovnem merilu se Slovenija uvršča med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze.  Pojavnost tuberkuloze v Sloveniji v letu 2019 je bila  4,9 primerov/100.000 prebivalcev (101 bolnik). Čeprav je v Sloveniji bolezen redka, še vedno skrbno spremljamo pojavljanje bolezni in izvajanje ukrepov za preprečevanje prenosa okužbe.

V zadnjih desetih letih v Sloveniji za tuberkulozo pogosteje zbolevajo osebe, starejše od 65 let, nekoliko pogosteje moški, bolniki s sladkorno boleznijo, dolgoletni kadilci, nezaposleni ali odvisni od alkohola. Med bolniki s tuberkulozo je precej priseljencev, praviloma iz držav bivše Jugoslavije.  Vsako leto ugotovimo tudi nekaj bolnikov iz pregleda kontaktov (oseb, ki so bile v stiku z bolniki s tuberkulozo), zato sta pregledovanje in testiranje oseb, ki so bile v stiku z bolniki s tuberkulozo, pomembna ukrepa za nadzor nad okužbo. Za razliko od drugih evropskih držav pa smo imeli v Sloveniji v zadnjem desetletju relativno malo bolnikov s tuberkulozo, ki so bili sočasno intravenski uživalci drog ali okuženi z virusom HIV, prav tako je bilo malo tuberkuloze med brezdomci, begunci in zaporniki. Tudi pri otrocih je bolezen redka.  V zadnjem desetletju smo obravnavali posamezne primere, povzročene s široko odpornimi bacili. Večmesečno zdravljenje uspešno zaključi večina bolnikov. Smrtnost zaradi bolezni je v Sloveniji nizka in primerljiva s smrtnostjo v ostalih razvitih evropskih državah. V zadnjih desetih letih je zaradi same tuberkuloze umrlo 6% vseh bolnikov s tuberkulozo.  V Sloveniji, enako kot v drugih razvitih državah z nizko pojavnostjo tuberkuloze, smrt ob tuberkulozi predstavlja večji delež smrtnosti kot smrt zaradi same tuberkuloze. Razloge je iskati v splošnem trendu staranja prebivalstva in večji pojavnosti pridruženih bolezni. V zadnjem desetletju je 65 % bolnikov, ki smo jih zdravili zaradi tuberkuloze, umrlo zaradi druge bolezni, najpogosteje zaradi bolezni obtočil (30 %), bolezni dihal (14 %) ali malignih obolenj (14 %).   

Tuberkuloza v času pandemije covida-19

Ocenjuje se, da bo globalna pandemija covida-19  povzročila dolgotrajno povečano breme tuberkuloze v svetu zaradi motenj v zdravstvenih storitvah,  kasni diagnostiki in zdravljenju bolnikov s tuberkulozo.  Zaradi teh vzrokov so raziskovalci s preučevanjem vpliva zmanjšanja socialnih stikov in vplivov na zdravstvene storitve zaradi covida-19, pripravili različne scenarije in ocenili,  da se bo najverjetneje v naslednjih petih letih za 50% zmanjšalo odkritje in uspešno zdravljene primerov tuberkuloze in s tem posledično povečalo pojavljanje bolezni in smrti zaradi tuberkuloze, ne glede na stopnjo socialnih stikov. 

V Sloveniji redno spremljamo prijave primerov tuberkuloze in v letu 2020, v vseh četrtinah leta, opažamo nižje število prijavljenih primerov bolezni glede na prejšnja leta. Ocenjujemo, da povečan upad pojavljanja bolezni  ni posledica uspešne eliminacije in koristi socialnega distanciranja v zadnjih mesecih, ampak predvsem posledica slabših zdravstvenih storitev, predvsem v smislu slabše dostopnosti do zdravnika, zakasnjene diagnostike in kasnejšega pričetka zdravljenja tuberkuloze med pandemijo covida-19.  Tako se bodo dejanske posledice pandemije covida-19  na pojavnost tuberkuloze pokazale v naslednjih letih, ko je pričakovati povečano število primerov bolezni in povečano umrljivost zaradi te bolezni, tako v svetu, kot tudi v Sloveniji.

Dejstva so:

• v prihodnosti se pričakuje večji delež priseljencev,  predvsem priseljencev iz oddaljenih držav s statusom beguncev ali azilantov in s  tem lahko pričakujemo povečan delež tuberkuloze med skupino priseljencev;
• zaradi množične migracije iz območij z visokim deležem rezistentnih oblik tuberkuloze, porastom rezistentnih oblik tuberkuloze v vseh sosednjih državah, se pričakuje stalno (ne le sporadično) pojavljanje rezistentnih oblik tuberkuloze tudi pri nas;
• s  povečanjem rezistentnih oblik tuberkuloze, se pričakujejo, zaradi daljšega parenteralnega zdravljenja in več zapletov med zdravljenjem, daljše hospitalizacije; 
• zaradi večjega deleža bolnikov na imunosupresivni terapiji in/ali s kroničnimi boleznimi se pričakuje težje oblike tuberkuloze in s tem pogostejše potrebe po hospitalnem zdravljenju; 
• zaradi slabših ekonomskih razmer in  zdravstvenih storitev, predvsem v smislu slabše dostopnosti do zdravnika, zakasnitve diagnostike in kasnejšega pričetka zdravljenja tuberkuloze med pandemijo covida-19, se pričakuje povečano število primerov bolezni, predvsem v ogroženih skupinah prebivalstva, in posledično povečane potrebe po hospitalnem zdravljenju; 
• v kolikor bo pandemija covida-19 še trajala, bosta obravnava in zdravljenje tuberkuloze potekala predvsem na Kliniki Golniki;
• v prihodnosti bodo s strani SZO in  ECDC sprejeta priporočila za izvajanje pregledov na tuberkulozo  pri vseh beguncih in azilantih pred namestitvijo v begunske centre in azilne domove 

Zaradi vseh omenjenih dejstev, je zadnji čas, da Slovenija dobi nov, sodoben oddelek za tuberkulozne bolnike in sodoben nacionalni laboratorij za mikobakterije, ki bosta ustrezala vsem najsodobnejšim standardom, katere se pričakuje za državo z dobrim nadzorom nad pojavljanjem tuberkuloze  in ki si prizadeva za čim prejšnjo eliminacijo bolezni.

Petra Svetina
Register tuberkuloze Republike Slovenije
Golnik, 24. marec 2021