0 Povzetek košarice

Vpiši iskalni niz

Če nihče ne bi več kadil, bi bilo raka pljuč za 80 do 85 odstotkov manj

30. 3. 2023

Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik podpira predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki med drugim predvideva prepoved arome v elektronskih cigaretah ter kadilnic v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kajenje cigaret je namreč najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka. Čeprav še ne poznamo dolgoročnih posledic uporabe elektronskih cigaret in pripomočkov za segrevanje tobaka, pa tudi te zagotovo niso neškodljive.

Če nihče ne bi več kadil, bi bilo raka pljuč za 80 do 85 odstotkov manj

Klinika Golnik podpira zaostritev zakona, saj je kajenje eden od dejavnikov tveganja za razvoj pljučnih bolezni, žilnih bolezni in nekaterih rakavih obolenj, kot so rak pljuč, grla in sečnega mehurja. Kajenje tudi poslabšuje bolezni dihal, vključno z okužbami.

»Dokazano je, da je kajenje cigaret najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka. Od 85 do 90 odstotkov vseh bolnikov je aktivnih ali bivših kadilcev, pri čemer šteje tudi pasivno kajenje. Kajenje kar za 30-krat poveča možnost nastanka pljučnega raka. Pljučni rak je za rakom dojke glede pojavnosti drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu, žal pa prvo po smrtnosti zaradi raka, saj povzroči največ smrti med rakavimi obolenji. V Sloveniji je po pogostosti na tretjem mestu. Za to boleznijo v Sloveniji zboli več kot 1500 ljudi letno. V zadnjih letih incidenca tega raka predvsem pri ženskah še vedno močno narašča, pri moških pa se je ustalila. To razliko si razlagamo z epidemijo kajenja pri ženskah, ki se je začela nekaj desetletij kasneje kot epidemija kajenja pri moških, pri katerih se pojavnost kajenja zmanjšuje. Največ bomo za zmanjšanje bremena pljučnega raka verjetno naredili s primarno preventivo proti kajenju. Če nihče ne bi več kadil, bi breme raka pljuč zmanjšali za 80 do 85 odstotkov,« je prepričana specialistka pnevmologije in vodja oddelka za internistično onkologijo na Kliniki Golnik Katja Mohorčič.

Pulmologinja doc. dr. Mihaela Zidarn pa opozarja tudi na škodljivost elektronskih cigaret, predvsem pri mladih. »Čeprav še ne poznamo dolgoročnih posledic uporabe elektronskih cigaret ali vejpov in pripomočkov za segrevanje tobaka (najbolj znan na slovenskem trgu je IQOS), pa tudi te zagotovo niso neškodljive. O dolgoročnih učinkih se na žalost še ne da govoriti, saj so tudi pri klasičnih cigaretah šele po 20 letih vsesplošne uporabe začeli sumiti, da je to možen vzrok za pljučnega raka. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in drugih sestavin elektronskih cigaret, bo torej znano šele čez nekaj desetletij. Toliko časa namreč potrebujemo do rezultatov epidemioloških kliničnih raziskav. Vdihavanje kakršne koli snovi je potencialno nevarno. Tudi snovi, ki niso nevarne ob zaužitju skozi prebavni sistem, so lahko zelo nevarne, če jih vdihujemo. Primer je vitamin E, ki ga lahko pojemo, ob vdihavanju pa lahko povzroči hudo okvaro pljuč ali celo smrt. Ob uporabi elektronskih cigaret vdihavamo aerosol, ki vsebuje nikotin in še druge zdravju škodljive snovi, ki ob dolgoročni uporabi povečujejo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja ter raka. Znano je, da so v sestavinah polnil elektronskih cigaret lahko tudi nekateri karcinogeni toksični pripravki, kot so formaldehid, aceton in kovine. Dodajanje arom v elektronske cigarete je brez vsakršnega nadzora. Niso znane niti dodane sestavine niti njihov vpliv na človeka. Pogosto na njih celo piše, da ne vsebujejo nikotina, čeprav to ne drži,« je povedala doc. dr. Zidarn.

V strokovni literaturi se že pojavljajo objave, da elektronske cigarete in podobni pripravki povzročajo poškodbo pljuč. Pulmologinja na Kliniki Golnik Katja Adamič je povedala, da se uporablja nova diagnoza EVALI (e-cigarette, or vaping, product use associated lung injury): »V povprečju gre za mlade bolnike, katerih povprečna starost je 24 let, prevladujejo moški. Običajno imajo nespecifično klinično sliko, za katero je značilna kombinacija simptomov dihal (bolečina v prsih, kašelj, dispneja, hemoptize), prebavil (bruhanje, bolečina v trebuhu, napenjanje, diareja) in splošnih simptomov (utrujenost, vročina, bolečine v mišicah). CT prsnega koša, vključno s patološkim izvidom, najpogosteje kaže vzorec akutne poškodbe pljuč. Pri zdravljenju je pomembno, da se popolnoma ukine kajenje vseh pripravkov.«


(Foto: Pixabay)


Nazaj na seznam