Zmotna prepričanja kadilcev

31. januarja obeležujemo svetovni dan brez cigarete, ki spodbuja k opuščanju rabe tobaka in tobačnih izdelkov. Tobak je še vedno eden izmed vodilnih dejavnikov tveganja za smrt tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Izr. prof. dr. Mihaela Zidarn je zbrala nekaj najpogostejših izgovorov kadilcev ter pojasnila strokovno ozadje, zakaj kadilci ob kajenju razvijejo določene občutke.

»Kajenje me sprošča.«

Kadilci pogosto povedo, da kadijo zaradi tega, ker jih kajenje sprošča. Nikotin, ki je najbolj pomembna psihoaktivna snov v tobaku, deluje blago stimulativno in nima sam po sebi pomirjevalnega učinka. Ko se veže na holinergične receptorje v možganih, aktivira sproščanje dopamina in sorodnih snovi, ki dajejo občutek ugodja. Ko raven nikotina po pokajeni cigareti pada, kadilec čuti nemir, ki ga pomiri s cigareto. Kajenje torej pomirja samo nemir, ki ga povzroča zasvojenost z nikotinom. Nekdanji kadilci po nekaj mesecih po opustitvi kajenja poročajo o zmanjšanih občutkih stresa v primerjavi s časom, ko so kadili.

»Zaradi kajenja si lahko vzamem odmor od dela (grem na »čik« pavzo).« 

Kadilci med delom pogosteje kot nekadilci naredijo premor, ker jim telo zaradi zasvojenosti z nikotinom sporoča, da je čas zanj.

»Kajenje sem nadomestil/-a z manj škodljivim tobakom, ki se segreva, ne pa gori.« 

Tobačna industrija je izumila marketing svojih izdelkov prek vpliva na javno mnenje že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Z leti, predvsem po spletu in družabnih omrežjih, pa je to tehniko še izpilila. V zadnjem času se je marketing usmeril v spodbujanje uporabe tobaka, ki ne gori, s prepričevanjem, da gre za zmanjševanje škode ali pomoč pri opuščanju kajenja. V cigaretnem dimu je bilo do zdaj prepoznanih že okoli 7000 snovi, kljub obsežnim raziskavam pa še vedno ni jasno, katera od njih je ključni dejavnik za nastanek raka in drugih bolezni, povezanih s kajenjem. V pari izdelkov, ki se segrevajo, je nekaterih snovi manj kot v tobačnem dimu, so pa tudi snovi, katerih koncentracija je za več kot 200 odstotkov večja. Nikakršnih dokazov ni, da niso ravno to tiste, ki bodo dolgoročno povzročile s tobakom povezane bolezni. Večina kadilcev samo zamenja obliko tobaka, tako da ne moremo govoriti o pomoči pri opuščanju kajenja.

In ne nazadnje, če za trenutek zanemarimo posledice za zdravje, je tu še finančni vidik. Škatlica cigaret stane od štiri do pet evrov, kar je 120 evrov na mesec in skoraj 1500 evrov na leto. Škoda je financirati najbolj smrtonosno, zahrbtno in manipulativno industrijo, ki uporablja izjemno zasvojljivost nikotina za kovanje dobička.

Opustitev kajenja/nikotina ni preprosta, je pa mogoča, kar dokazujejo številni nekdanji kadilci. Škoda je le, da je velik delež njih opustil kajenje šele, ko je nastala že nepopravljiva škoda za zdravje.