Onkološka dejavnost - dodatne informacije

Kirurgija

Kadar je bolezen omejena samo na organ izvora in bolnikovo klinično stanje to dopušča, je prva izbira zdravljenja kirurgija, ki lahko ponudi ozdravitev brez ponovitve bolezni.

Radioterapija (obsevanje)

Kadar je rak pljuč lokalno napredoval, je največkrat možno radikalno zdravljenje s kemoradioterapijo, ki prav tako cilja na dolgotrajno preživetje brez ponovitve bolezni. V zadnjih letih se je temu zdravljenju pridružila še imunoterapija po koncu kemoradioterapije, s katero so rezultati zdravljenja še boljši.

• kot dopolnilno zdravljenje k lokalnim metodam zdravljenja, bodisi pred operacijo (neoadjuvantno zdravljenje z namenom zmanjšanja obsega bolezni) ali po operaciji (adjuvantno zdravljenje, ki deluje na t. i. sistemske mikrometastaze, te nastanejo že zgodaj v procesu maligne bolezni, s čimer se zmanjša verjetnost lokalne in sistemske ponovitve bolezni). Sistemsko zdravljenje zgodnjega raka obsega zdravljenje s klasičnimi citostatiki oz.  kemoterapijo.

• v primeru metastatske bolezni, ko so zasevki prisotni v enem ali več organih po telesu. V tem primeru je bolezen neozdravljiva, cilj specifičnega onkološkega zdravljenja je predvsem podaljševanje kakovostnega življenja bolnikov – to pomeni, da zmanjšujemo breme bolezni in s tem tudi njene simptome, vse to pa s čim manj neželenimi učinki same terapije. To ravnovesje je včasih težko ohranjati, zato sta zelo pomembna izjemno strokovno znanje vseh udeleženih v onkološkem timu in tudi bolnikovo upoštevanje navodil glede preprečevanja neželenih učinkov zdravil.  Prav vsak člen lahko doprinese k izboljšanju preživetja in kakovosti  življenja bolnikov z rakom.

Specifična onkološka terapija solidnih rakov, torej tudi raka pljuč, plevre in timusa, se v grobem deli v tri možnosti:

1. Kemoterapija ali zdravljenje s citostatiki, to so zdravila, ki zavirajo rast vseh hitro deljivih celic. Take so rakave celice, žal pa tudi nekatere »normalne« celice organizma, iz česar izvira tudi največ neželenih učinkov kemoterapije. Večinoma ta terapija poteka v obliki infuzij v rednih nekajtedenskih intervalih, glede na vrsto zdravil pa je med zdravljenjem bolnik lahko nekaj dni hospitaliziran ali pa prejema terapijo ambulantno.

2. Tarčna terapija ali t. i. biološka zdravila, ki delujejo na točno določeno tarčo, prisotno na površini rakave celice, s čimer onemogočijo nadaljnjo rast in razvoj teh celic ter vodijo v njihov propad. Predpogoj za predpis take terapije je prisotnost točno določenih molekularnih označevalcev na površini rakave celice, saj je v nasprotnem primeru tarčna terapija popolnoma neučinkovita. Večinoma je tarčna terapija na voljo v obliki tablet na recept. Bolnik lahko terapijo prejema doma, ob tem pa v rednih intervalih obiskuje lečečega onkologa za oceno stanja in učinkovitosti terapije ter njeno prilagajanje glede na neželene učinke.