Alergija za pike žuželk

Ali je vsaka neprijetnost po piku alergija?

Vsaka neprijetnost po piku žuželke ni alergija. Strup žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. O alergiji govorimo samo, ko pri senzibilizirani osebi pride do simptomov, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa. Pri piku večjega števila žuželk (več sto žuželk) se lahko v telo vnese takšna količina strupa, da pride do zastrupitve.

Kaj je sistemska in nevarna reakcija po piku?

Sistemska in nevarna je alergijska reakcija takrat, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu. Nevarna je težka sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri so prizadeta dihala in obtočila.

Katere stopnje sistemske reakcije poznamo?

Sistemske preobčutljivostne reakcije v grobem razdelimo na lahke in težke. Natančnejša je razdelitev sistemskih reakcij v štiri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna prizadetost kože (srbenje, rdečina, koprivnica), za drugo stopnjo prizadetost globljih slojev kože in sluznic (angioedem oziroma oteklina). Posebno nevarno je, če oteklina prizadene sluznico grla. Prvi dve stopnji uvrščamo med lažje sistemske reakcije. Za tretjo stopnjo je značilna prizadetost dihal (dušenje), za četrto pa prizadetost obtočil (omotičnost, anafilaktični šok). Tretjo in četrto stopnjo uvrščamo med težke in nevarne preobčutljivostne reakcije. Vsaki stopnji so lahko pridruženi alergijski očesni ali nosni simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Pri nekaterih bolnikih je poudarjena simptomatika v prebavilih; pojavijo se bruhanje, krči in driska.

Kako sami ravnamo po piku?

Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je treba odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa. Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti glukokortikoida). Osebe, ki so kdaj imele težjo alergijsko reakcijo, so opremljene z adrenalinom v samoinjektorju.

Kdaj moramo nemudoma k zdravniku?

Če se po piku žuželke (ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne) razvijajo simptomi hujše alergijske reakcije, kot je stiskanje v grlu, ki ga spremlja spremenjen glas ali oteženo požiranje, stiskanje v prsih, oteženo dihanje, glasno piskajoče dihanje, slabost, bruhanje, driska, krčevite bolečine v trebuhu ali občutek splošne nemoči.

Kdaj k alergologu?

Pregled pri alergologu svetujemo bolnikom, ki so po piku kožekrilca doživeli simptome preobčutljivostne reakcije.

Kako ugotovimo nevarnost težje reakcije v prihodnosti?

Teže reakcije ob naslednjem piku ni mogoče napovedati. Praviloma se po tem, ko je nekdo prvič doživel alergijsko reakcijo po piku, reakcije po teži ob naslednjih pikih ne stopnjujejo.

Alergijo dokazujemo s kožnimi testi s strupom žuželk in določanjem specifičnih protiteles proti strupu žuželk v krvi, v nadaljevanju diagnostičnega postopka opravljamo tudi laboratorijski test aktivacije bazofilcev. V zadnjem času je na voljo tudi genetski test, s katerim iščemo osebe s tveganjem za težjo alergijsko reakcijo ob naslednjem piku.

Kako nam zdravnik svetuje za naprej?

Vsi bolniki, ki so doživeli preobčutljivostno reakcijo po piku kožekrilca, se morajo izogibati situacijam, v katerih je možnost pika velika. Svetujemo tudi opremljenost s setom za samopomoč. Ta vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti glukokortikoida. Osebe, ki so v preteklosti doživele težjo reakcijo ali imajo druge dejavnike tveganja za težko reakcijo, zdravnik opremi z adrenalinom v samoinjektorju.

Ob ponovnem piku naj oseba zaužije vse štiri tablete naenkrat. Če pride do stiskanja v grlu, ki ga spremlja spremenjen glas ali oteženo požiranje, stiskanja v prsih, oteženega ali glasnega piskajočega dihanja, slabosti, bruhanja, driske, krčevitih bolečin v trebuhu ali občutka splošne nemoči, naj uporabijo samoinjektor adrenalina in pokličejo številko 112. Na reševalce je treba počakati v ležečem položaju. Ni primerno, da oseba, ki doživlja alergijsko reakcijo, sama upravlja motorno vozilo.

Kdaj zdravnik odloči, da je potrebna specifična imunoterapija?

Specifično imunoterapijo svetujemo bolnikom, ki so po piku doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ob kateri bolnik oteženo diha, ima znižan krvni tlak ali izgubi zavest. Bolnike, ki so preobčutljivi za strup čebele ali čmrlja, zdravimo s čebeljim strupom; preobčutljive za strup ose in sršena pa s strupom ose.

Kaj je alergija po piku žuželke?

Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite in bazofilce). Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar ima za posledico sproščanje mediatorjev iz mastocitov in bazofilcev. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo simptome alergijske (preobčutljivostne) reakcije.

Katere žuželke povzročajo alergijo?

V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergija za strupe ostalih žuželk (npr. obadov) je izjemno redka. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Čebele pičijo med čebelarjenjem ali v bližini čebelnjaka (do 1500 m) in praviloma pustijo želo v koži na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh.

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželke?

Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so smrtno nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure.

Kaj je specifična imunoterapija?

Specifična imunoterapija je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje. Gre za postopek, pri katerem v telo v obliki podkožnih injekcij vnašamo industrijsko pripravljen strup ose ali čebele. Odmerki so sprva majhni in jih postopno večamo do odmerka, ko bolnik prejme količno strupa več žuželk. Sprva so razmiki med prejemanjem doz krajši, postopno pa jih daljšamo. Uvodna faza zahteva enodnevno hospitalizacijo, nadaljevanje je ambulantno. Ob vsakem vnosu alergena v telo obstaja možnost lokalnega ali sistemskega zapleta. Pri bolnikih, ki so med imunoterapijo doživeli zaplet, postopek imunoterapije individualno prilagodimo. Postopek specifične imunoterapije traja od tri do pet let, pri bolnikih z velikim tveganjem za slabši učinek imunoterapije pa trajno. Najboljši dokaz, da je bila imunoterapija uspešna, je podatek, da je bolnik ponoven pik prenesel brez zapletov.

S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?

Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati okoliščinam, v katerih je velika možnost ponovnega pika: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je treba obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.